Vesnjkot listed proba - Makedonska Pravoslavna Crkva 25-26/07 Ex tempore.pdf · Za zna~eweto na...

ex tempore...izleguva od pe~at neodamna najavuvanata kniga na Strumi~kiot Mitropolit

Naum, [kola za isihazam (voved)... ovde namesto recenzija go prenesuvame

nejziniot predgovor / knigata vo svojot asketsko-isihasti~ki del ja vklu~uva

sintez za umnosrde~nata molitva / pastirskiot del gi opfa}a poslanijata i

analizite na eklisolo{ki pra{awa proizlezeni od odnosite pome|u

Makedonskata Pravo-slavna Crkva i Srpskata Pravoslavn Crkva i vo toj

sklop - so ostanatite sestrinski pomesni Pravolavni Crkvi

Premin, Ro`destvo Hristovo 2005 43

KREATIVNA

Za site {to navistina sakaat duhovno da rastat i da se vosovr{uvaat, soglasno

zapovedta na na{iot nebesen Otec, edinstven vistinski, neodminliv i neodoliv

kriterium e Bogo~ovekot Hristos. Toj stana ôvek za nie da staneme bogovi po

blagodat. Negovoto Voplotuvawe n# napravi li~no pri~esni na plodovite od za

nas spasitelnoto op{tewe na svojstvata na Bo`jata i ~ove~kata priroda vo

Negovata Ipostas. Na{ite tela stanaa hram na Svetiot Duh Koj ìvee vo nas...

Vo ova istorisko i eshatolo{ko slu~uvawe e poloèna teolo{kata (hristo-

lo{ka) i antropolo{kata, odnosno eklisijalnata osnova na pravoslavnata (isi-

hasti~ka) duhovnost: vo na~inot {to Bogo~ovekot Hristos ni go pokaà so Svo-

eto Voplotuvawe, no i so celiot Svoj Domostroj za na{eto spasenie. Toj s#

napravi 'od vnatre', pritoa beskrajno mnogu stradaj}i. Sinot Bo`ji go spasuva

~ovekot ne preku izdavawe naredbi od neboto i preku demonstracija na sila, ka-

ko nekoj vlastodrèc i sudija, tuku naprotiv, Toj ni se objavi Sebesi preku qu-

bovno poistovetuvawe so nas. Ja posvoi vo Sebe na{ata padnata ~ove~ka priro-

da (osven grevot) i ja napravi Svoja sopstvena, isceluvaj}i ja i oboùvaj}i ja.

Bogo~ovekot Hristos so Svojot Boèstven Domostroj n# napravi pri~esnici na

Negovata nesozdadena blagodat (energija), koja ja dobivame vo Crkvata kako za-

log i polnota pri Svetata Tajna Kr{tenie.

K R I T I K A

Site onie {to se upravuvaat po Duhot Bo`ji se sinovi Bo`ji, oti vie ne primivte duh na ropstvo za da bidete vo strav, tuku

Go primivte Duhot na vosinovuvaweto, preku Kogo povikuvame: 'Avva, O~e!'

(Rim. 8, 14 - 15)

?

nova kniga

predgovor


Toa e istata onaa blagodat {to pravi od nas 'rod izbran, carsko sve{tenstvo,

narod svet'. Se razbira, samo ako podvi`ni~ki i svesno u~estvuvame vo litur-

giskoto vreme i prostor na Svetata Tajna Evharistija kako pri~esnici na

Teloto i Krvta Hristovi.

Sveti Grigorij Palama veli deka vo ovie dve Sveti Tajni - Kr{tenieto i Ev-

haristijata (Boèstvenata Liturgija) - se sodrì celokupnoto na{e spasenie,

bidej}i vo niv e polnotata na Bogo~ove~kiot Domostroj.

No, da se zadrìme na ona ‘podvi`ni~ki i svesno’. Zaedni~areweto vo ìvotvor-

nata Bo`ja energija vo Crkvata i duhovnoto rastewe ne se avtomatski dadeni i

zagarantirani so Kr{tenieto i Evharistijata. Blagodatta na Svetoto Kr{te-

nie Gospod ni ja dava samo kako zalog, a dali taa }e stane dejstvitelna, toa vo

golema mera od nas zavisi i toa so sloboden volev podvig se dostignuva, kako dar

Bo`ji. Patot na nejzinoto aktuelizirawe vsu{nost e pat na asketsko-isihas-

ti~ko vosovr{uvawe i osvojuvawe na vnatre{nite prostori, pat na 'oboènie na

~ovekot', so toa i pat na negovoto spasenie. Toa e 'tesniot pat' {to ni go po-

kaùva Bogo~ovekot Hristos:

Ste slu{ale deka im bilo re~eno na starite: 'Ne ubivaj!' Jas pak vi

velam deka sekoj {to se gnevi na brata si bez pri~ina, }e bide vinoven pred

sudot...

Ste slu{ale deka na starite im bilo re~eno: 'Ne prequbodejstvuvaj!'

Jas pak vi velam deka sekoj {to }e pogledne na èna so èlba, ve}e izvr{il pre-

quba so nea vo srceto svoe.

I: Blaèni se ~istite po srce, oti tie }e Go vidat Boga (Mat. 5, 8).

[to se ovie zborovi ako ne pouki za toa deka e potrebno bdeewe duri i nad po-

mislite {to umot gi vnesuva vo srceto i negovo o~istuvawe od strastite {to go

valkaat?

A vo toj proces na o~istuvawe (preobrazuvawe na stastite), pokraj postojaniot

podvig vo molitvata, ispolnuvaweto na zapovedite vo poslu{anie na duhoven

otec (so kogo gi proveruvame site pomisli, èlbi i ~uvstva), pravilnata ispo-

nova kniga

p o d v i ` n i ~ k i

ex tempore recenzijapredgovor


biblioteka Vov e d e ni e

ved i naglaseniot asketski podvig se prioritetni zada~i do klu~niot moment na

molitvenoto otvorawe na srceto, i treba da odvedat do bitnata i radikalna duhovna

preobrazba koja{to Svetite otci ja poznavaat i imenuvaat kako 'dar na prosvetlu-

vawe', a koja pak, na planot na molitveniot podvig se projavuva kako po~etok na umno-

srde~nata molitva.

Za zna~eweto na ovaa molitva i za neophodnosta od nea, kako za na{eto li~no duhovno

vosovr{uvawe taka i za na{eto vistinsko u~estvo vo evharistiskiot `ivot na Cr-

kvata, na{iot otec i episkop Mitropolitot Strumi~ki Naum ni zboruva u{te vo svo-

jot voved, a konkretno za na~inite na nejzinoto steknuvawe ni gi prenesuva sve-

do{tvata na svetogorskite otci od HH vek, vo prviot del od knigata.

Spored niv, postojat dva redovni na~ini za steknuvawe na umnosrde~nata molitva.

Edniot e koga vo pokajanie i pla~, preku ispolnuvaweto na Bo`jite zapovedi vo po-

slu{anie na duhoven otec, srceto (kako na{ duhoven centar) postepeno se ~isti od

strastite, taka {to koga }e se o~isti dovolno, po blagovolenie Bo`jo, blagodatta pro-

javena od nego samata }e go poka`e 'mestoto na srceto', kade {to umot biva neodolivo

privle~en od nea (od blagodata) - pou~uvaat Starec Siluan, Starec Sofronij, Starec

Paisij...

Drugiot na~in, pak, pokraj o~istuvaweto preku ispolnuvaweto na zapovedite vo poka-

janie, koristi i specijalna tehnika na vdi{uvawe i izdi{uvawe za otkrivawe na

'mestoto na srceto', {to se odviva pod budnoto oko na opitniot duhoven otec koj naj-

~esto molitvata i ja dobil (sekoga{ kako dar) obu~uvaj}i se na toj na~in. Za ova poseb-

no zboruvaat Starec Josif Spileot, Starec Efrem Filotejski, Starec Efrem Katu-

nakiotski...

Kako i da e, site ovie Sveti svetogorski otci samo verno go sledat i ni go predavaat

Predanieto na Svetata Crkva, koe vo svojata osnova od samiot svoj po~etok na planot

na li~nosta od edna strana e dlaboko isihasti~ko, a od druga strana pak e dlaboko

soborno-crkovno (liturgisko), i koe niz vekovite od Hrista pa do denes go branele i

l e n g e r

[[ kk oo ll aa zz aa II SS II HH AA ZZ AA MM

d i g e s t A N A L I Z A


go svedo~ele Li~nosti kako: Sv. Antonij Veliki, Sv. Makarij Egipetski, Sv. Di-

jadoh Fotikiski, Sv. Jovan Lestvi~nik, Sv. Maksim Ispovednik, Sv. Isaak Si-

rin, Sv. Naum Ohridski, Sv. Prohor P~inski, Sv. Gavril Lesnovski, Sv. Joakim

Osogovski, Sveti Jovan Rilski, Sv. Simeon Nov Bogoslov, Sv. Grigorij Sinaj-

ski, Sv. Grigorij Palama, Sv. Nikodim Prilepski, Sv. Nikodim Agiorit, Sv.

Paisij Veli~kovski, Sv. Serafim Sarovski i mnogumina drugi, do den dene{en.

A {to pak da kaème za Onaa Koja{to so mol~anie ja pokri Svojata Tajna...

Asketsko-isihasti~kiot podvig vo koj{to ìveeme i preku koj gi ~istime (pre-

obrazuvame) strastite na srceto, a zaradi gradewe na najdlaboka i najvnatre{na

li~nosna zaednica so Bogo~ovekot Hristos i pome|u nas samite, vsu{nost e na{

dvig kon Boga, na{ odgovor na Negovoto stradawe i isto{tenie, na{e blago-

darewe, slobodno i qubovno predavawe Nemu. Toa na{e li~nosno zaedni~arewe,

kako {to rekovme, sepak najrealno i najpotpolno se ostvaruva na Svetata Li-

turgija i postojano se potvrduva i potkrepuva vo nea, kade {to site zaedno

sobrani okolu svojot Episkop pri~estuvaj}i se so Teloto i Krvta Hristovi sme

Teloto Hristovo, Negova ve~noìva Crkva - Edna, Sveta, Soborna i Apostol-

ska.

Isusovata molitva, spored Otcite, vo ovoj svet i vek ne moè da ja zameni spa-

sitelnata blagodat na Svetata Evharistija, bidej}i Boèstvenoto Ime {to vo

molitvata se povikuva moè da se najde vo vnatre{nosta na srceto vo tolkava

mera kolku {to ~ovekot preku Kr{tenieto i Evharistijata e vkorenet vo Te-

loto na Crkvata, no taa (molitvata) sepak pretstavuva imperativ za najcelosno

ostvaruvawe na Svetata Tajna, alfa i omega na li~no-sobornoto u~estvuvawe.

Na{iot li~en molitven podvig, potvrden vo Svetata Evharistija, ima soborno-

kosmi~ki dimenzii i ja zasegnuva celata Crkva, s# sozdadeno. Na{ata pravilna

li~nosna zaednica so Boga e neizbeèn uslov za gradewe na vistinska zaednica-

so koja bilo druga li~nost. Taa isto taka e potrebna za qubov i vistinska zaed-

nica i me|u dve pomesni Crkvi koi{to, neli, gi so~inuvaat konkretni li~nosti

nova kniga


ex temporepredgovor



l e n g e r


K R E A T I V N A K R I T I K A

i ~ii{to (me|ucrkovni) odnosi konkretno se projavuvaat i potvrduvaat preku

evharistiskata i duhovna, li~nosna zaednica na nivnite Episkopi. No kakvi

Episkopi, takvov razvoj na me|ucrkovnite odnosi. Zatoa, kolku {to e spasonos-

na i neophodna vosoglasenosta na li~noto duhovno vosovr{uvawe na nositelot

na visoka crkovna vlast so negoviot ~in, blagodarenie na negoviot duhoven pod-

vig, tolku e postra{na i pogolema bezdnata na proma{uvaweto na onoj {to ne

ìvee vo ovoj podvig na vosovr{uvawe, a mu bilo dadeno dostoinstvoto ovde na

zemjata da pretstavuva ikona Hristova, da sedi na mestoto i vo obrazot Hristov,

na site da im bide s#. I namesto Episkopot da bide svetlina za svetot se slu~uva

svetot da stane su{tinski del od nego i toj da dejstvuva soglasno so negovite

gibelni i mra~ni zakonitosti.

Osnoven kriterium za sekoj hristijanin e srceto, na{iot duhoven centar. S#

duri srceto ni e zarobeno od strastite (me|u drugite i od etnofiletizmot) i

zatvoreno za darot na umnosrde~nata molitva, s# dotoga{ svetot e prete`niot

del od nas, ìveeme vo duhovna temnina i slepilo. Taka {to, bez ogled na obleka-

ta ili na nadvore{noto dostoinstvo {to go nosime, kvalitativna razlika po-

me|u nas i svetot ne postoi. Kvalitetot za koj{to tuka zboruvame e umnosr-

de~nata molitva, ni{to pomalku i ni{to drugo!

Postojat tri stepeni vo sve{teni~kiot ~in: |akonski, prezviterski i epi-

skopski. Ovie tri stepeni se soodvetni na trite stepeni od duhovniot raz-

voj: '~istewe na srceto' (praksa), 'prosvetluvawe na umot' (teorija) i 'oboè-

nie' (teologija). Sve{tenikot ja vozglavuva Crkvata, no samo ako pred toa ja

sobral vo svoeto srce. Samo o~istenoto srce moè da gi primi vo sebe site,

bez isklu~ok duri i na neprijatelite. Samo vo nego moè da se sovr{i velika-

ta tajna na soborniot ìvot, na vzaemnoto proniknuvawe. Samo vo takvoto

srce moè da pote~e molitvata za celiot svet, ispolneta vo ona neizglagol-

livo 'Avva O~e!' Samo na oltarot od otvorenoto srce umot moè nevidlivo

da sve{tenotvori. Bez ovaa asketsko-isihasti~ka dimenzija se gubi i perso-

nalno-sotiriolo{kiot karakter na Sve{tenstvoto kako Sveta Tajna. (Slo-

vo od Vodo~a)


Znaej}i go ova, pra{aweto zo{to eden banalen i filistarski problem, kako

{to od ~isto crkovna gledna to~ka e sporot za imeto na edna sestrinska pomes-

na Crkva, dobiva razmeri na podelba pogubna za pravoslavieto i problem ne-

re{liv i nepremostliv za dve ili tri, na toj na~in duri, me|uetni~ki, sproti-

staveni erarhii, se objasnuva kone~no i su{tinski, vo site negovi nose~ki as-

pekti. Imeno, se objasnuva pra{aweto zo{to za nekoi pravoslavni episkopi e

neprifatlivo imeto Makedonska Pravoslavna Crkva i zo{to voop{to episko-

pite na Pravoslavnata Crva ne moàt da najdat re{enie za eden vakov ednosta-

ven problem.

Na ovaa problematika $ e posveten vtoriot del od knigata {to e pred nas, i toa

tretiraj}i go konkretno aktuelniot spor za imeto me|u Makedonskata Pravo-

slavna Crkva i Srpskata Pravoslavna Crkva preku prizmata na isihazmot. Isi-

hasti~kiot aspekt e i vnatre{nata ni{ka {to gi povrzuva dvata navidum sodr-

ìnski razli~ni delovi na knigata. Vo prodolènie }e dademe presek na ona

{to vo kratki crti go objasnuva celiot teatar {to se slu~uva, osobeno negovata

administrativno-organizaciona dimenzija.

Vo na{iot sekojdneven crkoven ìvot, vo na{eto crkovno postoewe i dejstvu-

vawe, a pod vlijanie na svetot i etnofiletizmot, me|u drugoto, se zloupotrebu-

vaat i se me{aat ~isto vnatre{no-pastirskite pozicii i administrativni po-

trebi na pomesnata Crkva so dogmatskite pozicii i misionerskiot karakter na

Sobornata Crkva. Taka, vo me|usebnite odnosi i pred me|unarodnata javnost se

pretstavuvame so teolo{ki neosnovani imiwa koi posredno ili neposredno gi

potenciraat etni~kite razliki pome|u pomesnite Crkvi, i gi doveduvame vo

zabluda site neupateni vo odnos na karakterot na Crkvata (etni~ka organizaci-

ja li e, Hristovo Telo li e?), namesto da gi koristime imiwata koi go svedo~at

i koi go potenciraat na{eto edinstvo vo Hristos. Toa e lo{ znak, odnosno znak

deka pome|u pomesnite Pravoslavni Crkvi s# u{te traat iscrpuva~kite vna-

tre{no-crkovni borbi za crkovna (etni~ka) dominacija, koe pak istovremeno e

i realno svedo{tvo deka vremeno sme se otkaàle od misijata na Crkvata kon

nadvor, me|u onie koi s# u{te ne gi doprela spasitelnata blagodat Bo`ja {to

prebiva vo nea.

nova kniga


recenzijaex temporepredgovor


l e n g e r

Svetite

GrigorijP

alama

iGrigorijbogoslov,

freska

odparaklisot

naS

v.Grigorij

Pam

alavo

Veljusa


A vistina e deka na{ite etni~ki in-

tonirani imiwa adekvatno i ne{tetno

bi moèle da gi koristime samo kon

vnatre, kako izraz na na{ata pastirs-

ka grià za konkretnite lu|e me|u koi

dejstvuvame i koi{to duhovno gi vodi-

me, no vo me|usebnite odnosi i kon me-

|unarodnata javnost od neprikosnove-

na va`nost za site nas, i kon ‘vnatre’ i

kon ‘nadvor’, e da gi koristime samo

takvite crkovni imiwa {to go poten-

ciraat na{eto edinstvo vo Hristos i

go svedo~at faktot deka sme Edna, Sve-

ta, Soborna i Apostolska Crkva. No,

za àl, za ova s# u{te ne postoi i ne

moè da se postigne soborna crkovna

soglasnost.

Na{ite, pak, od etnofiletizam iskri-

veni crkovni odnosi se reflektiraat

i najo~ebijno se zabeleùvaat vo cr-

kovnoto organizirawe na dijasporata,

kade {to za sekoja etni~ka zaednica

nastapuvame so svoj Episkop, posebno.

Taka, se slu~uva eden grad da ima i nad

desetina pravoslavni Episkopi, za se-

koja etni~ka crkovna zaednica po eden.

Postra{na eres od taa, koja se reflek-

tira kako realna podelba duri i na or-

ganizaciono nivo, dosega vo Crkvata

se nema pojaveno. Site drugi eresi Cr-

kvata ja napa|aa od pozicii {to se za

nea nadvore{ni (eres vo u~eweto) i

kako takvi bea lesno prepoznatlivi, i

lesno bea otsekuvani od nejzinoto Te-

lo, a ovaa ja napa|a i se obiduva da ja

razori bukvalno odnatre (eres vo pra-

ksa) i go blednee i go onevozmoùva

nejzinoto svedo{tvo na edinstveniot

Spasitel, Bogo~ovekot Hristos, vo

svetot. Za nadminuvawe na eres {to se

pojavuva vo praksa potrebna e promena

na ìvotot, potrebno e vistinsko po-

kajanie i zatoa takvata eres te{ko se

pobeduva.

A prirodata na eresta na etnofile-

tizmot e takva {to na soborno i teo-

lo{ko nivo bara da bide osudena, za

potoa istata taa osuda da se ispolzuva

na lokalno nivo, me|u „pobliskite

svoi”, kade {to zloto prodolùva da se

sproveduva i {iri vo praksa, vrz osno-

vi na samoopravduvawe i obvinuvawe

za etnofiletizam na pravoslavni br-

a}a od druga nacionalnost, sekako, pod

vid na izvesna nacionalna kolektivna

samoza{tita i te`neewe kon patriot-

ski, crkovno-istoriski, administrati-

ven prosperitet. Posledicite od neos-

vesteniot etnofiletizam na kolektiv-

no nivo edna{ ve}e gi iskusivme: pet-

stotini godini pod inoverno ropstvo.

Idnite posledici doprva }e gi vidime

i ve}e gi gledame kako posledno pred-

upreduvawe. Posledicite pak, {to et-

nofiletizmot gi ostava vo du{ite na

svoite zarobenici, na li~no nivo,

nova kniga


recenzijaex temporepredgovor





se takvi {to samo Gospod moè da im

pomogne. Problemot na etnofiletiz-

mot vo Pravoslavnata Crkva e tolku

golem {to vo eventualnite idni raz-

govori pome|u Makedonskata Pravo-

slavna Crkva i Srpskata Pravoslavna

Crkva, na{ata strana mora da ja po-

stavi spornosta na crkovnata organi-

ziranost vo dijasporata, kako edno od

pra{anata na dneven red koi moraat da

bidat re{eni kako uslov za stapuvawe

vo kanonsko i evharistisko edinstvo

so drugata strana.

Denes crkovnite lideri pod vlijanie

na etnofiletizmot i na svetot otvore-

no se me{aat vo politi~kata borba me-

|u dràvite (negirawe na ime na drà-

va), a legitimnata teolo{ka borba i

dokaùvaweto na vistinata gi svedu-

vaat na goli projavi na me|usebna om-

raza i li~ni navredi, bez da dadat so-

odveten odgovor na ve}e predloènite

teolo{ki re{enija na problemot (po-

glednete izvesni surogati na crkovni

sajtovi i s# }e vi bide jasno). A zna-

cite na vremiwata postojano n# potse-

tuvaat deka ne e vreme za seto ova.

[to najmnogu pokaùva deka crkovni-

te lideri zaslepeni od etnofiletizam

se izgubile vo lavirintot na svetovna-

ta politikata, a deka dogmite i kano-

nite na Crkvata gi koristat samo kako

sredstvo na psiholo{ka vojna? Toa {to

problemite koi{to se pojavuvaat me|u

Crkvite ne se od dogmatski karakter

nitu pak od kanonski (tie aspekti na

primer vo slu~ajot na Makedonskata

Pravoslavna Crkva i Srpskata Pravo-

slavna Crkva se zadovolitelno re{e-

ni vo rabotniot dokument od Ni{), tu-

ku se sveduvaat na problem za ime na

Crkva, {to vedna{ ukaùva na ~isto

politi~kata, svetovna priroda na ova

pra{awe. Od druga strana pak, crkov-

nite voda~i pokaùvaat neukost i ne-

sposobnost da iznajdat re{enie za toj

problem. Pa toa e prosto javen sram, za

site o~igleden! Treba da se zapamti

deka: sekoga{ koga Pomesnite Crkvi

ne moàt da gi vosoglasat svoite sta-

vovi za pra{awa {to ne se od dogmats-

ki ili kanonski karakter, a na o~i-

gledna {teta na crkovnoto edinstvo,

zna~i deka crkovnite lideri se vplet-

kani vo svetovna politika, ili najmal-

ku barem ednata strana. Osobeno {to

crkovno, odnosno pastirsko re{enie

na problemot, kako {to rekovme, pos-

toi: koristewe na starite eklisijalni

imiwa soglasno sedi{teto na prviot

me|u ednakvite Episkop - Ohridska

Arhiepiskopija, Atinska Arhiepisko-

pija, Pe}ska Patrijar{ija, Trnovska

Patrijar{ija...

lenger


Zar e tolku te{ko Crkvite da se dogovorat me|usebe oficijalno da komunici-

raat samo so ovie imiwa?! I taka celata administrativna crkovna komunikaci-

ja se sveduva na ~etiri-pet pisma godi{no: ispra}awe ~estitki za Boìk i Ve-

ligden, nekoja informacija i eventualni pokani za odredeni proslavi i zaed-

ni~ki sosluùvawa. Sekoja druga upotreba na sega vaè~kite crkovni imiwa

(Ruska, Srpska, Bugarska, Gr~ka, Makedonska itn.), ako gi izzememe vnatre{no-

pastirskite (?!), sluì za ~isto politi~ki celi. Sepravoslavna konferencija

na nivo na Poglavari na koja bi moèl avtoritativno da se re{i ovoj problem

odamna ne e svikana, a i te{ko }e moè da se svika, zatoa {to Moskovskiot i

Carigradskiot Patrijarh ve}e odamna ne sosluùvaat zaedno.

Knigata {to e pred nas, [kola za isihazam (voved), mnogu precizno i jasno go

pokaùva patot za re{avawe ne samo na poso~eniot tuku i na koj bilo drug prob-

lem {to proizleguva od ìviot ìvot na Crkvata. Sepak ostanuva sekoj sam da

si go izbere patot. Posledicite od raskolot }e gi trpime site, no prokletstvo-

to na odgovornosta od eventualnoto negovo prodlabo~uvawe }e go ponese samo

onoj {to administrativnite crkovni raskoli }e prodolì da gi re{ava odnad-

vor i nasilno, kako prikalemena i nezasegnata ma}ea, a ne kako rodena, prirod-

no i blagodatno - bezuslovno po`rtvuvana majka (sp. 3 Car. 3, 16 - 27). Ako nekoj

ve}e se smeta za majka Crkva?!

Administrativniot raskol mora i moè da se nadmine samo 'od vnatre'. Pra-

voslavnata metodologija na re{avawe na problemite, a koja e vtemelena na pra-

voslavnata hristologija, ne poznava nadvore{en na~in za izleguvawe od kon-

kretnava nevolja. Osobeno ne - koga }e se previdat i proma{at istoriskite

okolnosti: li~nostite, vremeto i mestoto. Sepak, vo slu~ajov neophodno e me|u

nova kniga


recenzija

o.

Vasi

li

jG

on

di

kak

is

svedo{tvo za troi~nata soedinuva~ka blagodat dava celoto telo naCrkvata: nejzinoto administrativno ustrojstvo, nejziniot liturgiskiìvot, i nejzinoto bogoslovsko tvore{tvo. Crkvata ne e nekoja organizaci-ja na pobo`nite... Taa e ‘skinija Bo`ja me|u lu|eto‘ (Otk. 21, 3)... Male~kostado i vo isto vreme ‘{ir{aja nebes‘, koja{to ni{to ne moè da ja opfati,a taa pak vo sebe ja opfa}a celata istorija, sevkupnoto spzdanie...

ex temporepredgovor



l e n g e r



nas da se namnoì onoj kov na pastiri koi{to od svoite duhovni po~etoci i so

sevkupniot svoj li~en razvoj }e se vgradat i }e rastat vo pazuvite na Crkvata

(eklisiolo{ka ipostas vtemelena na isihazmot, a ne na nekoi drugi osnovi),

o~isteni, prosvetleni i oboùvani od Boèstvenata blagodat vo nea, i koi shod-

no na svojot blagodaten duhoven rast }e odgovorat na pastirskiot priziv i }e go

ponesat ~inot {to mu soodvetstvuva. Zna~i, ni trebaat Pastiri koi }e go vozob-

novat pravoslavniot duhoven ìvot (}e go razgorat oginot na verata), koi vo

praksa (so li~en primer) }e go aktueliziraat Svetoto Predanie, koi }e se gri-

àt za edinstvoto (prvenstvoto na ~est me|u ednakvite) na Crkvata, koi }e go

so~uvaat dostoinstvoto (eklisijalnata polnota) na lokalnata episkopalna Cr-

kva, kako i pastirskiot avtoritet i kredibilitet na pomesnata Crkva, no ne od

nadvor, tuku od vnatre. Ova, pak, e osobeno potrebno i va`no za onie {to imaj}i

greda vo svoeto oko se obiduvaat da ja izvadat raskata od okoto na svoite bra}a

so krajno nesoodveten i grub instrument, paralelna erarhija. Samo na ovie

temeli na{ite Episkopati }e ja pronajdat izgubenata vidliva evharistiska

zaednica na blagodatnoto svetotroi~no edinstvo vo Ednata, Sveta, Soborna i

Apostolska Crkva.

izvadok od [kola za isihazam (voved), od poglavjeto za ESHATOLO{KITE DIMENZII NA

UMNOSRDE~NATA MOLITVA: „Otkrovenieto na eshatolo{kite dimenzii na na{etohristijansko postoewe vo osnova e dar na ‘otvorenost na srceto’ i projavuvawe nablagodatta na Kr{tenieto vnatre vo nego. Toa e dar so raznovidni projavi. (...)Toa e dar na otfrlawe na pokrivaloto od umot i srceto. Toa e dar na pre-bivawe od onaa strana na zavesata. Toa e dar na umnosrde~nata molitva.Toa e dar na prosvetluvawe. Toa e dar so koj{to ~ovekot ìvee, so koj{to gipominuva i gi uriva demonskite stapici. Toa e dar so koj{to duhovniot otecgi rakovodi svoite duhovni ~eda. Toa e dar koj{to im ovozmoùva na duhov-nite ~eda bezbedno da rastat vo srceto na svojot duhoven otec. Toa e dar koj{toduhovniot otec go prenesuva na svoeto duhovno ~edo. Toa e dar na prisustvovo sila. Toa e dar na slovo vo sila. Toa e dar na teologija. Toa e dar na qu-bov kon neprijatelite. Toa e dar na vlast ne nad lu|eto, tuku nad padna-tite angeli. No, toa e i popatnina za ve~en ìvot. “

Vesnjkot listed proba - Makedonska Pravoslavna Crkva 25-26/07 Ex tempore.pdf · Za zna~eweto na...

Documents

Transcript of Vesnjkot listed proba - Makedonska Pravoslavna Crkva 25-26/07 Ex tempore.pdf · Za zna~eweto na...