2015/16

OKA Glasilo učencev OŠ Gradec

2

Monika Hribar, 9. b in Ema Parkelj, 9. c

3

Pozdravljeni bralci počitniške Oke,

pred vami je zbir prispevkov naših učencev, ki so ustvarjali v drugem polletju šolskega

leta. Toliko raznovrstnih zapisov bo zagotovo razburkalo vašo domišljijo in popestrilo

poletne dni. Mogoče boste dobili kakšno idejo za izlet ali poletno dogodivščino.

Letni čas, ki je pred nami, ponuja več sproščenosti in možnosti, da si vzamemo čas zase.

Želim vam, da najdete svoj mir in zadovoljstvo, da se jeseni polni energije ponovno sni-

demo.

Uživajte v stvareh, ki jih imate radi, in delite dobro voljo.

Vse dobro vam želim,

ravnateljica Tatjana Gombač

4

ŠOLSKO LETO

Šolsko leto res hitro je minilo,

veliko znanja za sabo je pustilo,

učence s tem je res razveselilo.

Počitnice s seboj je pripeljalo,

šolo pa spet za dva meseca odgnalo.

Počitnice najboljše so,

premalo časa trajajo!

Parkrat res prespiš doma,

mal' na morje, sem pa tja

pa še v hribe in toplice

pa je konec veselice.

Nočna mora se začne,

spet se učimo še pa še.

TINA JERINA, 5. J

5

ŠOLA

Šola je čudna reč. Ko imamo športno vzgojo, se vsi veselimo, ko pa pride na vrsto

test iz matematike, vsi trepetamo. Ko so odmori, nastane vik in krik, ko pa se pouk

začne, nastane takšna tišina, da se ustrašiš, da ni nikogar v šoli. Ko pride na vrsto

kosilo, upaš, da bo kaj dobrega. Dolgo čakaš v koloni, potem dobiš kosilo in se use-

deš. Če ti je kosilo všeč, ga poješ v minuti in greš kuharico prosit, če lahko dobiš še

malo. Če pa ti kosilo niti slučajno ne diši, pa samo sediš na stolu, ješ kruh in nemo

gledaš v kosilo. Ko se končno odločiš, da boš poskusil to hrano, si že sit od kruha.

Potem vzameš žlico, zapreš oči, globoko vdihneš in poskusiš in še enkrat in še en-

krat. Nato imaš dovolj in odneseš kosilo k učiteljici in jo prepričuješ, da si dovolj po-

jedel. Ko lahko pospraviš, si zelooo srečen. Potem popiješ vodo ali sok in počasi se

odpravimo ven. Zunaj spet nastane vik in krik. Nekaj časa smo zunaj, potem gremo

že spet notri delat domače naloge. Potem pa pride čas, da greš domov. Na poti do-

mov pa si misliš: »Šola je reeeeees čudna reč!«

Zala Mihelčič, 5. J

6

K R A L J E V A K O B R A

JE NAJDALJŠA STRUPENJAČA NA SVETU, DOLGA OD TRI DO PET METROV.

ŽIVI V AZIJI, PRI NAS JE NI. HRANI SE Z DRUGIMI KAČAMI. KADAR LOVI,

OBVLADA IN UBIJE TUDI VEČJE KAČE.

ŽIVI DALEČ V GOZ- DU. PLAZI SE PO

TLEH. ZNA HITRO SPLEZATI NA DREVO.

JE TUDI DOBRA PLAVALKA, SAJ JE

VITKA IN IMA GLADKE LUSKE. ZA-

TO SE POGOSTO ZA- DRŽUJE OB VODI.

NJEN STRUP LAHKO HITRO UBIJE TUDI

SLONA, V TREH SE- KUNDAH . UBIJE

LAHKO TUDI ČLO- VEKA, ČE JO PRESE-

NETI. KADAR SE ČUTI OGROŽENA,

LAHKO DVIGNE ZGORNJI DEL TELESA 1,5 METRA V ZRAK. NAPADE Z

RAZŠIRJENIM VRATOM, A REDKO UGRIZNE. PA ŠE ZANIMIVOST, KOBRA

JE GLUHA.

JERNEJ BREGAR, 1. A

OPIS ŽIVALI

7

T A R A N T E L A

ENA IZMED ŽIVALI, KI SO MI ŠE POSEBEJ ZANIMIVE, JE TARANTELA. PO SVETU ŽI-

VI OKOLI 900 VRST, PREDVSEM V KRAJIH Z VROČIM PODNEBJEM. ŽIVIJO V ZEMELJ-

SKIH ROVIH IN NA DREVESIH.

TI PAJKI SPADAJO V DRUŽINO PTIČJIH PAJKOV IN SO PRAVI ORJAKI, SAJ IMAJO TE-

LO DOLGO 12 CM. PO TELESU IN NOGAH IMAJO ŠČETINE. TELO JE LAHKO VSE OD

SVETLO RJAVE DO ČRNE BARVE, Z RJAVIMI, RDEČIMI ALI ČRNIMI LISAMI. KER SO

TAKO VELIKI, SE JIH LJUDJE BOJIJO, ČEPRAV SO STRUPENE LE NEKATERE VRSTE.

STRUP IMAJO V STRUPNIH ŽLEZAH IN VEČINA JIH PIČI LE, KADAR SO OGROŽENI.

TARANTELE LOVIJO PONOČI. NAJRAJE JEDO ŽABE, KUŠČARJE IN MANJŠE PTICE.

SAMICE V PODZEMNI ROV ODLOŽIJO OKOLI 1000 JAJČEC, IZ KATERIH SE IZVALIJO

MAJHNE TARANTELE. TARANTELA ŽIVI OD 20 DO 30 LET. PONEKOD JIH IMAJO ZA

HIŠNE LJUBLJENČKE.

ALEKSANDER KNEŽEVIĆ, 1. A

Z E B R A

ZEBRA ŽIVI V AFRIKI V SAVANI. JE SESALEC, KI SPADA V DRUŽINO KONJEV. RADA

SE PASE Z DRUGIMI ŽIVALMI, KOT SO ANTILOPE, ŽIRAFE IN NOJI. NJEN NAJHUJŠI

SOVRAŽNIK JE LEV. JE TRAVO IN RASTLINE IN POPIJE VELIKO VODE. ZEBRE IMAJO

BELE IN ČRNE PROGE. NITI DVE NISTA ENAKI. TO JE NJIHOVA VAROVALNA BAR-

VA, DA SE LAŽJE SKRIJEJO PRED SOVRAŽNIKOM. ZEBRE IMAJO PO ENEGA MLADI-

ČA. SO ZELO DRUŽABNE IN SE PASEJO V ČREDAH. RADE SE IGRAJO, GRIZEJO IN

BRCAJO. ŽIVIJO 40 LET. TEHTAJO 300KG. ZEBRE SO OGROŽENE, PRED ČLOVEKOM

SO VARNE SAMO V NARODNIH PARKIH.

JEANNINE-NATINE UČAKAR, 1. B

8

Z A J E C ZAJEC IMA ZELO MEHKO DLAKO IN JE NAJLEPŠA ŽIVAL NA SVETU. NA SVETU JE VEČ RAZLIČNIH VRST ZAJCEV, KI VEČINOMA ŽIVIJO NA POLJIH IN V GOZDOVIH. IMA MEHKO GOSTO DLAKO, KI JO ZAMENJA SPOMLADI IN JESENI. UHLJE IMA DOLGE. REP JE MAJHEN IN OKROGEL. ZADNJE NOGE IMA DOLGE, SPREDNJE NO-GE PA SO KRAJŠE, DA LAHKO HITREJE TEČE. ZAJCI IMAJO V ZGORNJI ČELJUSTI PO DVA MOČNA ZOBA, KI SE JIMA REČE SEKALCA. TA SEKALCA PRI ZAJCIH RASTETA CELO ŽIVLJENJE, KER JU PRI GLODANJU NENEHNO OBRABLJAJO. ČE SE NE BI OBRABLJALA, BI PREDOLGA SEKALCA ZAJCA LAHKO OVIRA-LA PRI HRANJENJU. ZAJEC DOBRO VOHA. Z DOLGIMI UHLJI, KI JIH LAHKO OBRAČA, UJAME GLASOVE. OČI IMA OB STRANEH IN VIDI NA VSE STRANI BREZ OBRAČANJE GLAVE. ZAJEC SE NE SELI, TUDI POZIMI OSTANE PRI NAS. PRED MRAZOM IN DEŽJEM GA VARUJE GOSTA DLAKA. ZAJEC OBJEDA DELE RASTLIN, TO SO SOLATA, JAGODE, TRAVA, ZELIŠČA ..., POZIMI PA TUDI LUBJE.

ANJA MIKLIČ, 1. A

Z A J Č E K T A Č K O

DOMA IMAM TRI HIŠNE LJUBLJENČKE, PSIČKO STELLO, MUCO IN ZAJČKA.

OPISAL BOM ZAJČKA PO IMENU TAČKO. PRINESLA GA JE MOJA SESTRA LARA, OD TA-

KRAT ŽIVI V NAJINI SOBI. TAČKO JE NAVIHANI KUNEC, STAR JE 2 LETI. JE RJAVE IN BE-

LE BARVE S POKONČNIMI UHLJI. ZADNJI TAČKI STA ZELO VELIKI, IMA TUDI MAJHEN

REPEK IN VELIKE RJAVE OČI. KREMPLJI MU ZRASTEJO ZELO HITRO ZATO MU JIH SKU-

PAJ Z MAMICO POSTRIŽEVA. PREHRANJUJE SE S SUHO TRAVO, KORENČKOM, SOLATO

IN RAZNIMI PRIBOLJŠKI, KI JIH KUPIMO V TRGOVINI ZA ŽIVALI.

ZANJ LEPO SKRBIMO, IMA ZELO VELIKO KLETKO S POSEBNO HIŠICO, POSODO ZA HRA-

NO IN STEKLENICO Z VODO. KLETKO MU REDNO ČISTIMO, MENJAMO ŽAGANJE, VO-

DO IN HRANO. VEČKRAT GA VZAMEMO IZ KLETKE IN GA POCRKLJAMO. NAJRAJŠI JE Z

NAMI NA KAVČU, NE MARA PA SE SPREHAJATI PO STANOVANJU.

TAČKOTA IMAM ZELO RAD.

ANDRAŽ PAŠ, 1. A

9

M O R S K I P R A Š I Č E K

PREDSTAVILA VAM BOM MORSKEGA PRAŠIČKA.

JE MAJHNA IN OKROGLA ŽIVAL. LAHKO JE BELE, RJAVE ALI ČRNE BARVE. DLAKA JE LAHKO KRATKA ALI DOLGA. IMA KRATKE NO-GICE, MAJHNA UŠESA, TEMNE OČI IN ČISTO KRATEK REPEK. V

USTIH IMA OSTRE ZOBE. PRVA DVA ZOBA STA ZELO DOLGA. PREHRANJU-JE SE S SUHIM SENOM IN ZELENJAVO. ZOBE SI BRUSI OB HRAPAVE PREDME-TE. ZELO DOBRO SLIŠI IN VOHA. V NARAVI ŽIVI V VISOKI TRAVI, VEN-DAR NE V SLOVENIJI. VELIKOKRAT GA IMAMO ZA HIŠNEGA LJUBLJEN-ČKA. ŽIVI V KLETKI IN SE RAD CR-KLJA. OGLAŠA SE KOT PUJS.

TUDI JAZ IMAM MORSKEGA PRAŠIČ-KA DOMA. IME MU JE MIKI.

MIJA SONČAR, 1. B

M O J I H R Č K I D A V I D , M A X I N P E T E R

MAMICA NAJU JE S SESTRICO RAZVESELILA IN NAMA PODARILA HRČKE. POI-

MENOVALA SVA JIH DAVID, PETER IN MAX. SO 3 BRATCI. IMAJO MEHAK SIV KO-

ŽUŠČEK IN LEPE ČRNE OČKE. ŽIVIJO V KLETKI ZELENE BARVE. V NJEJ IMAJO

KOLO, KI J E ORANŽNE BARVE, IN HODNIKE, PO

KATERIH PLEZALO V VIŠJA NADSTROPJA. SPIJO V

VATI ALI SENU. JEJO SEMENA, SADJE IN ZELENJA-

VO. NAJRAJE IMAJO JABOLKA IN KORENJE. PIJEJO

VODO. PODNEVI SPIJO, PONOČI PA ROGOVILIJO.

ZELO RAD JIH BOŽAM IN VZAMEM IZ KLETKE. LE-

PO JIH JE OPAZOVATI, KO JEJO, SE IGRAJO IN SPI-

JO. IMAM JIH ZELO RAD.

PATRIK SALKIĆ, 1. B

10

S E V E R N I M E D V E D

NAJBOLJ ZANIMIVA ŽIVAL MI JE SEVERNI ALI POLARNI MEDVED. ŽIVI OB

ARKTIČNEM OCEANU IN JE NAJVEČJA ZVER NA SVETU. NJEGOVO TELO JE

POKRITO Z BELO DLAKO, KI GA ŠČITI PRED MRAZOM. NA GLAVI IMA ČR-

NE OČI, MAJHNE UHLJE IN ČRN SMRČEK. S SVOJIMI VELIKIMI ŠAPAMI SO

ODLIČNI PLAVALCI. SREČAMO JIH LAHKO

TUDI NA ODPRTEM MORJU, DALEČ STRAN

OD OBALE. SEVERNI MEDVEDI SO MESOJED-

CI, KI SE NAJPOGOSTEJE PREHRANJUJEJO S

TJULNI, LOVIJO TUDI KITE IN MROŽE TER

RIBE. ZARADI SVOJE IZJEMNE HITROSTI

ZLAHKA PREHITIJO TUDI ČLOVEKA. SO ZE-

LO UČINKOVITI PLENILCI TUDI NA KOP-

NEM.

SEVERNI MEDVEDI SO ZNANI PO SVOJIH ZABAVNIH IGRAH. RADI SE DR-

SAJO PO TREBUHU IN ZADNJICI TER DRUG DRUGEGA TUNKAJO POD VO-

DO.

ŽIGA ŠIKOVEC, 1. B

P U D E L J

IME IZHAJA IZ NEMŠČINE IZ BESEDE PUDEL, KAR POMENI SIJAJEN PES. IMAMO JIH V 4 RAZLIČNIH VELIKOSTIH IN RAZLIČNIH BARVAH. NAJBOLJ POGOSTI SO BE-LI, ČRNI , RJAVI IN SIVI. SO NAJSTAREJŠA PASMA PSOV NA SVETU. VOZIMO JIH TU-DI NA RAZSTAVE. POTRE- BUJEJO OGROMNO NEGE. NJI-HOVA DLAKA JA SKO- DRANA. STRIČI JIH MORAMO VSAKIH 6 TEDNOV. PO- TREBNA JE TUDI REDNA NEGA UŠES IN ZOB. PUDLJE LAH- KO IMAJO TUDI LJUDJE Z AST-MO IN ALERGIJAMI. PUD- LJI ZRASTEJO OD 30 DO 65 CENTIMETROV. SO ZELO AKTIVNI, POZORNI IN INTELI-GENTNI PSI. ZELO RADI IMAJO DRUŽBO, ZATO SO PRI-MERNI ZA DRUŽINE Z OTROKI IN DRUŽINE Z DRUGI-MI DOMAČIMI ŽIVALMI. IMAJO ZELO DOLGO ŽIVLJENJ-SKO DOBO, VENDAR SO PODVRŽENI BOLEZNIM OČEM, KOLKOV IN RAZNIM ALERGIJAM NA KOŽI.

TUDI MOJA BABICA IMA PUDLJA, KI MU JE IME TAYSON. STAR JE 13 LET IN IMA BELO DLAKO. HRANI SE Z BRIKETI. PIJE VODO. OBO- ŽUJE SPREHODE Z BABICO IN DEDKOM IN JE IZJEMNO VESEL, KO PRIDEMO NA OBISK K BABICI, SAJ MAHA Z REPKOM IN SKAČE OD VESELJA.

PATRICK SALKIĆ, 1. B

11

S N E Ž N A S O V A SNEŽNA SOVA JE VELIKA SOVA IZ DRUŽINE PRAVIH SOV. ŽIVI V SEVERNIH IN MRZLIH DEŽELAH. KO PRIDE HUD MRAZ, SE PRESELI V TOPLEJŠE KRAJE. K NAM PRIDE ZELO REDKO. JE ZELO VELIKA, SKORAJ TAKO KOT VELIKA UHARICA, KI JE NAJVEČJA SOVA NA SVETU. SNEŽNA SOVA IMA ČOKATO TELO IN ŠIROKO, OKROGLO GLAVO. NA GLAVI IMA RUMENE OČI TER ČRN, ZAKRIVLJEN, OSTER KLJUN. NA TELESU IMA NOGE Z OSTRIMI KREMPLJI TER KRILA. KRILA SO ZELO MOČNA IN DOLGA. Z NJIMI BREZ TEŽAV LETI TUDI V ZELO VETROVNEM VREMENU. MEHKO PERJE PREKRIVA NJE-NO CELO TELO. PERJE SNEŽNE SOVE JE SNEŽNO BELO. SAMICE IN MLADIČI SO LAHKO NEKOLIKO TEMNEJŠI, SAMČKI PA SO PO NAVADI POPOLNOMA BELI. NJE-NE OČI SO NEPREMIČNE, IMA PA ZELO GIBLJIV VRAT IN LAHKO OBRNE GLAVO SKORAJ ČISTO NAOKROG. SNEŽNA SOVA ZELO DOBRO VIDI IN SLIŠI. SPADA MED NAJBOLJŠE PLENILCE NA SVETU. SOVE SO NOČNE PTICE. SNEŽNA SOVA PA JE DEJAVNA PONOČI IN POD-NEVI. NJENA GLAVNA HRANA SO LEMINGI – TO SO ŽIVALI, PODOBNE HRČKOM. PRE-

HRANJUJE SE TUDI Z DRUGIMI PTICAMI, VEČJIMI GLODAVCI, LOVI TUDI RIBE. GNEZDO SI UREDI NA TLEH. IZKOPLJE PLIT-KO JAMICO IN VANJO ZNESE JAJCA. JE ZELO POGUMNA MAMICA IN PREŽENE PRAV VSE PLENILCE. SNEŽNA SOVA MI JE ZELO VŠEČ, KER JE PRAVA SNEŽNO BELA LEPOTICA.

ZOJA POTISEK, 1. A

12

… BOM REŠEVALEC V GORAH

Zdi se mi, da je to delo zelo nevarno, ampak ko postaneš dober plezalec, si lahko zelo

dober. Za pomočnika dobiš zelo dobro izurjenega psa. Delaš v naravi, kjer je veliko

živali. Pomagaš ljudem, ki se ponesrečijo v gorah. Občasno lahko voziš helikopter. Z

gora je zelo lep razgled. Vidiš veliko lepih rož in zelišč.

Matej Logaj, 4. H

13

… BOM ELEKTRIČAR

Že od nekdaj si želim postati električar. Poklic je nevaren in težak, a mi je zelo všeč. V

službi me lahko strese do smrti, pa tudi velikokrat se lahko urežem. Vozim se po Slo-

venji s sodelavci ali sam in montiram naprave ali popravljam elektriko. V službi imam

viličarja, velike in majhne kombije, s katerimi se večkrat vozim in v katerega daš orod-

je za popravljanje. V kombi naložim tudi naprave in ker so težke, to opravim z viličar-

jem. Veliko se moram še naučiti o elektriki, zato moram končati osnovno šolo, potem

še najmanj srednjo šolo.

RES SI ŽELIM POSTATI ELEKTRIČAR.

Til Macun, 4. H

… BOM KOŠARKAR

Zelo si želim biti košarkar, ker je zabavno. Poleg zabave pa se tudi razgibaš.

Košarka je skupinski šport, zato je v ekipi potrebno medsebojno sodelovanje. Z igralci

se sporazumevaš lahko z besedo ali pa tudi samo s pogledom. Ves čas spremljaš igro

in poslušaš navodila trenerja. Trener nas uči pravila igre, nas usmerja in vzpodbuja.

Vsaka tekma je za nas igralce izziv. Preden začnemo igrati, nas je malo strah, ko pa se

tekma začne, pa vidiš samo žogo in igralce. Na vsaki tekmi je sodnik, ki spremlja našo

igro in določa pravila.

Trenutno igram pri mlajši ekipi, kjer so štirje igralci, pri »pravi« košarki pa je pet igral-

cev pa tudi polčasi med tekmo so drugačni.

Če bom hotel postati košarkar, bom moral še veliko trenirati.

Jan Peterka, 4. H

14

Živa Nagode, 6. V

Maša Birk, 6. a

SMRDLJIVI ČEVELJ

Živel je čevelj, ki je zelo smrdel. Hodil je od hiše do hiše

in prosil, če imajo kak parfum. Ni mu bilo všeč, da tako

smrdi. Pri neki hiši je dobil parfum z vonjem maline.

Nalil ga je na zgornji del podplata, a je še vedno smrdel.

»Še malo parfuma!« je prosil. Dobil ga je in ga spet nalil

na podplat. A bilo ga je preveč. Nekdo mu je svetoval,

naj se umije z vodo. Umil se je in potem ni več smrdel.

Lucija Jemec, 4. K

DEBELI MAPNI RAČUNALNIK

Živel je računalnik, ki mu je bilo ime Debeli mapni

računalnik. Zbujal se je zjutraj ob šestih in takoj začel

delati majhne mape. V ponedeljek, 16. novembra 2012,

pa je bil zelo jezen, ker so njegovi lastniki odšli v Pariz.

Njegov prijatelj Tiskalnik ga je lahko vedno pomiril, a

tokrat ga ni mogel. Vsak dan je bil bolj jezen. Začel je

delati mapice. Več kot jih je naredil, bolj je bil debel.

Gospa Televizija, ki je bila sitna in tečna, mu je dala

ime Debeli mapni računalnik. Zato je bil jezen še nanjo.

Vsi si mu govorili, naj neha delati mapice, pa bo shujšal. A Debeli

mapni računalnik jih ni poslušal. Rekel jim je, da bo z delom nada-

ljeval. »Ko sem jezen, delam, ne bom nehal,« jim je rekel. Ni se

umiril niti takrat, ko so se njegovi lastniki vrnili iz Pariza. Naen-

krat pa je naredilo – pok, in Debeli mapni računalnik je počil. Po-

stal je zaspan, prenehal je z delom in začel je hujšati. Postal je suh,

prav suhcen. Njegovi prijatelji so ga spraševali, kako se počuti. Re-

kel jim je, da nikoli več ne bo naredil toliko mapic. Raje bo ostal

suh. In dali so mu novo ime – Suhi mapni računalnik.

Pia Štrus, 4. K

15

Nal Kastelic, 6. b

REŽI, REŽI ŠKARJICE

Nekoč so živele škarjice. To pa niso bile navadne škarjice. Bile so nekaj posebnega. Strigle so

vse, kar so našle. Nekega dne jih je Ana prinesla v šolo in jih tam pozabila. Ponoči so škarjice

razstrigle vsa pozabljena oblačila v šolski garderobi. Naslednji dan so otroci našli same krpice

namesto svojih oblačil. Niso vedeli, kaj se je zgodilo. A škarjice so se skrile in ponoči spet stri-

gle. Tokrat so se spravile nad zvezke. Drugo jutri so otroci našli razrezane zvezke. No, tokrat

so bili veseli, ker jim ni bilo treba pisati. Ana je iskala škarjice. Ko jih je našla, jih nikoli več ni

prinesla v šolo.

Nuša Šef, 4. K POKVARJEN TELEFON

Nekoč je bil prav poseben telefon. Imel je milijon aplika-

cij, a uporabljal je le eno. Prišel je njegov lastnik Luka.

Poskusil ga je prižgati: »Prižgi se!« Telefon mu je odgo-

voril, da se ne more. Luka se je odločil, da ga bi nesel na

servis. Vsi telefoni se zelo bojijo iti na servis. »Ne grem,

tam mi bodo pobrali vse, kar imam v notranjosti. Potem

ne bom nikoli več delal,« se je branil telefon. A Luka je

bil neomajen. Nesel ga je na servis. Med potjo pa je tele-

fon zbežal. Na cesti so ga srečali komunalni delavci in

ga vrgli v kontejner med smeti.

Jan Ponebšek, 4. K

ČEVELJ

V beli hiši je bila rjava omara. V njej so bili čevlji.

Med njimi je bil tudi eden, ki mu je bilo ime

Franci. Ostali čevlji v omari Francija niso marali.

Zato se je odločil, da bo odšel. Neko noč, ko so

vsi spali, je zapustil omaro. Šel je na hodnik, nato

v kuhinjo in naprej v dnevno sobo. Tam je bil

kavč, ki ga je vprašal: »Kaj počneš?« Franci mu je

povedal, zakaj je zapustil omaro. Pogovarjala sta

se vse do jutra. Ko se je začelo daniti, je Franci

zapustil svojega prijatelja. Vrnil se je k ostalim

čevljem v omari. Ko so se drugi čevlji prebudili,

je že stal na svojem mestu.

Kristjan Brunček, 4. K

Anže Kimovec, 6. b

16

Maša Štrus, 6. a

Sergej Pojedalkin, 6. b

PRIDNI SESALNIK

Živel je sesalnik, ki je cel dan sesal prah in smeti. Nekega dne se je odpravil od doma. Hodil

je od hiše do hiše. Spraševal je, če potrebujejo njegove usluge. Vsi so rekli, da ne, ker že ima-

jo svoje sesalnike. Prišel je do zadnje hiše v ulici. Ljudje v tej hiši niso imeli sesalnika, zato so

bili veseli, ker je prišel. Sesal je in sesal, posesal je vse, da nikjer ni bilo niti ene smeti. Bil je

že tako poln, da je začel bruhati. Ljudje so mu rekli, naj sesa bolj počasi, vmes pa še malo

počiva. Sesalnik jih je ubogal, malo je počil, potem pa je sesal naprej, najprej prah, nato pa še

mize in stole, na koncu pa še gore, ceste, hiše in rastline ...

Živa Rovšek, 4. K

PRALNI STROJ

Pralni stroj je bil nekaj posebnega. To je bil najbolj po-

žrešen pralni stroj na svetu. Vse je stlačil vase. Nič ni

bilo varno pred njim. Pogoltnil je nogavice, hlače, krila,

kape, šale, puloverje, srajce ... Ko je bil že čisto poln, je

še kar vpil: »Prinesite oblačila! Prinesite oblačila!«

Ljudje so mu nosili oblačila in on jih je še kar požiral.

Le kako se bo to končalo?

Nika Vodnik Koncilja, 4. K

TI PIPA NEZADOVLJNA

Živela je nezadovoljna pipa. A imela je razlog

za to. Ko si je Mihec umival roke, jo je pozabil

zapreti. Voda je špricala okrog umivalnika, vse

je bilo mokro. Tudi oče, ko je umival čevlje, jo

je pozabil zapreti. Najmlajša v družini, Marjet-

ka, se je cel dan igrala v pesku. Ko si je umivala

roke, je s peskom zamašila odtok. Zdaj je bilo

pipi dovolj! Hotela se je iztrgati iz zidu in jo

mahniti v svet. A ostali v kopalnici so jo opozo-

rili, da tega ne more in ne sme storiti. Če bi se

izpulila, bi v zidu nastala luknja. Tako je pipa

še vedno v kopalnici in je še vedno nezadovolj-

na.

Nataša Lipič, 4. K

17

Jan Južnik, 6. a

KABEL

Nekoč je živel kabel, ki se je vedno vtikal v

vtičnice. Ko ni bilo nikogar doma, je zbežal.

Prišel je v dom, kjer so živeli sami dedki in ba-

bice. Tam se je razmnožil in se vtaknil v vse

vtičnice v domu. Ravno je bil čas pa počitek,

on pa se je vtaknil v vtičnico za radio in zasli-

šala se je glasna muzika. Dedki in babice so se

zbudili. Pregnali so ga iz doma. Zdaj hodi po

cestah in prosi, če se lahko priklopi v vtičnico

v kaki hiši.

Tej Benedičič Bizjak, 4. K

SESALEC, KI JE BIL LAČEN KOT VOLK

V hiši, kjer je živela deklica Hana, je bil sesalnik, ki je

posesal vse. Posesal je zvezke, sladkor, omare in

ostanke hrane. Hana je tako prišla v šolo brez zvez-

kov. Sesalnik je najraje sesal ponoči, da ga nihče ni vi-

del. Tudi slišal ga ni, ker je bil zelo tih sesalnik. Hani-

na hiša je bila vedno urejena. Prijatelji in sorodniki, ki

so prišli k Hani na obisk, so se vedno čudili čisti in po-

spravljeni hiši. Sesalec pa je nekoč srečal pet robotskih

sesalnikov, pridružili so se jim še navadni, tako jih je

bilo skupaj petnajst. Zmenili so se, da bodo pospravili

celo hišo. Po dva sta posesala en prostor. Ko so zjutraj

Hana in njeni starši vstali, so bili začudeni. Celo stano-

vanje je bilo čisto. Hana je predlagala, da bi kar uživali

v čistoči. Ona ne bi šla v šolo, oče in mama pa ne v slu-

žbo.

Ela Kasli, 4. K

Jan Rovšek, 6. a

18

1. poglavje

VAZA

Jaz sem Julijan in star sem 12 let. Z očkom sem v Egiptu, kjer mu pomagam pri njegovem projektu, zato ne hodim v šolo. Izkopavamo stare zaklade. Nismo še nobenega našli, ampak mislim, da se nam bo nasmehnila sreča, no, bolj upam na to. Zdaj je že večer in moram v posteljo.

Ponoči nas je stresel potres. Pogledat grem ven. Na srečo se ni nihče poškodoval, ampak v daljavi vi-dim piramido. Jutri si jo bom ogledal od blizu, zdaj pa grem nazaj spat.

Pogledat grem tisto piramido, ki sem jo videl ponoči. Čudno, zdaj pa je nikjer ne vidim. Ponoči sem jo videl, zdaj pa ne. Spet bom pogledal, ko se zmrači. Do takrat pa bom povedal očetu, kaj sem videl, in malo povprašal o tej piramidi. Pomagal bom očetu pri izkopavanju.

Danes smo našli samo eno vazo in mislim, da bi to lahko bil namig. Na vazi so stari hieroglifi. Posku-

19

šam jih dešifrirati. To delam že eno uro in dešifriral sem le to: noč tu - dan ne.

Očetu sem že povedal za piramido. Rekel je, da ni resnična. Jaz sem rekel, da jo bo videl ponoči. Odšla sva spat. Ob polnoči sem ga zbudil in ga odpeljal tja, od kjer sem prejšnjo noč gledal piramido. Ni je bilo. Hmmm? Kako to? Sam sem jo videl, z očetom pa ne.

Razočaran grem pogledat na vazo. Saj res, piše tudi, da sam vidim – drugi ne.

Zdaj razumem, zakaj je tako. Ko je oče odšel, sem spet lahko videl piramido. Odločil sem se, da grem na-slednji dan sam do nje.

2. poglavje

ČUDEŽNI OBESEK

Naslednji dan sem hotel k piramidi, a je ni bilo. Zdaj sem dokončno dojel, kaj pomeni napis na vazi.

Sklenil sem, da bom šel pogledat ponoči, do takrat pa se bom malo razgledal naokrog in iskal nami-

ge. Sprehajal sem se in v pesku našel verižico, na kateri je bil obesek v obliki piramide. Domneval

sem, da je to dokaz številka dve.

Stemnilo se je, zato sem se odločil, da grem pogledat piramido. Hodil sem proti mestu, kjer sem jo

zadnjič videl, ko sem se kar naenkrat zaletel. Bil je kot nekakšen nevidni ščit, videl ga nisem, a sko-

zenj tudi nisem mogel. Odšel sem nazaj spat. Naslednji dan sem si bolj natančno ogledal obesek z

verižice. Odkril sem, da se obesek odpre in da je v njem slika neke deklice. Deklice nisem poznal,

zato sem se odločil, da poizvem o njej. Verižico sem si dal okrog vratu. Ponoči sem šel spet do pira-

mide. Tokrat nevidnega zidu ni bilo. Pomislil sem, da ga morda ni zaradi obeska. Poiskal sem vhod

v piramido in vstopil. Povsod sem videl samo pajčevine. Zgledalo je, da v piramido že zelo zelo

dolgo ni nihče vstopil. Hodil sem po dolgem hodniku, nakar sem zaslišal tuljenje. Ustrašil sem se in

tekel po dolgem hodniku nazaj ven. Zdelo se mi je, da za mano teče neka čudna postava. Hitro sem

šel nazaj spat, a še vedno me je bilo strah. Govoril sem si, da so to samo sanje, a še vedno se mi je

zdelo, da me tista čudna postava išče.

Zjutraj sem se zbudil ves prepoten od strahu. Oče je mislil, da imam nekakšno epidemijo. Vseeno

sem šel z njim. Rekel mi je, naj si za prijatelja poiščem kakšnega Egipčana, ker bova tukaj še kar ne-

kaj časa. Šel sem na sprehod. Ves čas sem gledal v tla in razmišljal o preteklih dogodkih, zato sem

se zaletel v neko dekle, ki je bilo zelo podobno deklici na sliki v obesku.

Dekletu sem se predstavil in se ji opravičil za nerodnost. Govorila sva isti jezik, tudi ona ni bila iz

Egipta. Povedal sem ji, da sem tukaj z očkom. Ona pa je rekla, da je tukaj zaradi žalovanja za dvojči-

co. Vprašal sem jo, če je to njena dvojčica, in ji pokazal sliko v obesku. Presenečena je ugotovila, da

je to njena izgubljena dvojčica.

20

3. poglavje

LIST Z NAMIGI

Bil je večer in odpravil sem se spat. Še vedno sem razmišljal o tisti dvojčici. Ob polnoči sem se odpra-

vil do piramide čisto brez strahu. Piramida je bila tam, odprla so se njena vrata in vstopil sem noter.

Kar naenkrat se je na zidu prikazala neka čudna slika. Stopil sem do nje in pisalo je takole: Če stopaš

naprej po hodniku brez strahu, boš nekaj našel.

Tako sem se odločil, da bom šel naprej. Res me je zanimalo, kaj je ta stvar. Zaslišal sem čudne glasove

tako kot včeraj in spet me je postalo strah. Ko me je bilo strah, je piramida začela izginjati. Ugotovil

sem, da bo piramida popolnoma izginila, če me bo strah. Šel sem korajžno naprej. Takrat se je poka-

zala slika, na kateri je pisalo: Ugotovil si in zdaj te čaka težja naloga, da prideš do stvari, ki jo iščeš.

Bil sem začuden, kako mi lahko daje piramida naloge. Hodil sem naprej in zagledal nekaj pajkov. Bili

so grozni, hotel sem kričati, a nisem smel, ker bi drugače piramida izginila. Bilo je vedno več pajkov

in eni so bili res grozni. Gledali so me s tistimi rdečimi očmi, a me niso mogli prestrašiti. Hodil sem

pogumno naprej in spet se je prikazala slika: Opravil si nalogo, a še nisi na cilju.

Prišel sem do nekih vrat, a jih nisem mogel odpreti. Premišljeval sem, kje bi lahko dobil ključ. Ključav-

nica je imela isto obliko kot tisti obesek z verižice. Ker sem ga imel na sebi, sem ga dal z vratu in posku-

šal z njim odkleniti vrata. Vrata so se res odklenila in stopil sem noter. Zagledal sem neko pismo in ga

odprl. V njem je bilo veliko namigov. Ampak rekel sem si, da ga bom raje prebral zunaj, ker nisem mo-

gel več zdržati v piramidi, saj me je postalo preveč strah.

21

4. poglavje

SKRIVNOSTNO PISMO

Stal sem pred piramido in bilo me je zelo strah. Nisem si upal prebrati. Hitro sem stekel domov. Čisto

tiho sem se splazil v posteljo. S strahom sem odprl pismo.

Dobro ti gre. Vendar to, kar si videl, še ni vse. Rdečih pajkov se ne boj, paziti se moraš le črnih paj-

kov. Za manjšo sobo se skriva še velika soba. Raje ne hodi sam.

Zelo sem bil vznemirjen. Sanjal sem samo o piramidi. Sanjal sem, kako po meni lezejo rdeči pajki. Med

njimi sem zagledal črnega pajka. Ustrašil sem se in skočil pokonci. Ob postelji sem zagledal očka, ki mi

je prijazno pravil: »Julijan, vstati bo treba. Ura je vendar že deset. V mesto greva.«

Po zajtrku sva se res odpravila v mesto. Celo pot sem razmišljal o piramidi. Ko sem v oddaljenosti is-

kal piramido, sem ponovno zagledal deklico. Razveselil sem se in stekel k njej. Vprašal sem jo, če gre z

nama v mesto. Povabila se je zelo razveselila in prikimala. Očka je bil nad idejo navdušen. Povedala mi

je, da ji je ime Loti. Na skrivaj sem ji povedal svojo skrivnost. Ko sem ji pripovedoval še o zadnjem

pismu, sem se spomnil zadnjega stavka: … raje ne hodi sam.

»Bi šla z mano?« sem jo tiho vprašal. Prikimala je. Dogovorila sva, da se dobiva pri velikem hrastu ob

polnoči.

Zvečer sva prišla domov. Po večerji sem šel hitro v posteljo. Bal sem se zaspati. Ob polnoči sem se spla-

zil iz hiše. Loti me je že čakala pri velikem hrastu.

Skupaj sva odšla do piramide. Ko sva vstopila, se je Loti prestrašila. Takoj sem jo pomiril, da nama ne

bi piramida izginila. Z obeskom sem odklenil vrata. Majhna soba je bila polna pajčevin, rdeči pajki pa

so bili vsepovsod na tleh. Loti me je močno stiskala za roko. Kar naenkrat so se prikazala vrata. Posku-

sil sem jih odpreti, a nisem uspel. Poskusila je še Loti in njej je uspelo. Vrata so se odprla. Ko sva vsto-

pila skozi vrata, se je nekaj zelo zasvetilo. Bila je škatla. Stopila sva proti njej. Ko sva se je že skoraj do-

taknila, sva zagledala črnega pajka. Zelo sva se ustrašila in hitro stekla domov.

22

5. poglavje

UJETI V PIRAMIDI

Naslednji dan sva se z Loti še enkrat odpravila v piramido. Ampak bilo je vse čisto drugače kot prej.

Hodila sva po hodniku, ko so se kar naenkrat tla ugreznila. Bil sem čisto na robu, ko me je Loti prijela

in zvlekla na varno. V tej ugreznini sem videl same črne pajke. Ampak zdaj ni bilo več poti nazaj. Vi-

dela sva škatlo, tokrat zlato in lesketajočo. Odprl sem jo in v njej našel še eno pismo in zemljevid. Na

pismu je pisalo:

Kdorkoli to bere, naj se pazi! Če boš nadaljeval pot, boš kmalu opazil labirint. A pozor!!! To ni na-

vaden labirint, saj se ves čas spreminja. Imaš zemljevid, ki ti lahko pomaga, če hočeš preživeti.

Bilo me je tako strah, kot da bi srečal demona. Na zemljevidu je bil načrt labirinta, hodila sva naprej in

čez nekaj časa naletela na ta labirint. Na vhodu je pisalo:

Kdor gre vanj, se izgubi.

Šla sva naprej in čez eno uro prišla na drugo stran, kjer je pisalo samo:

Če si prišel čez labirint, imaš čisto srce.

Nisem vedel, kaj to pravzaprav pomeni, ampak hodila sva naprej.

23

6. poglavje

V PASTI

Počasi sem začel stopati proti svetlobi. Kar naenkrat pa sem stopil v kvadrat. A to ni bil navaden kva-

drat, saj če si stopil nanj, se je sprožil poseben mehanizem. Od strani so se začeli odpirati majhni kva-

drati in če si stopil še en korak naprej, so te začele obmetavati puščice.

Takrat se je pred mano pojavila slika. Na njej je pisalo: qxwy5hz3fds …

Loti sem vprašal, če mi lahko prevede. Čudil sem se, kako to ona zna. Pisalo je: Opravil si in srečno

pot. Povedala mi je še, da piše: Če hočeš ven, se skloni in pojdi naprej.

Res sem odšel, a nikjer ni pisalo, da se moraš na koncu paziti groznih pajkov. Vedno bolj so se mi pri-

bliževali in vedno bolj me je bilo strah. Loti mi je rekla, naj se opogumim, in res sem se. Kljub temu me

je zvijalo v trebuhu. Spomnil sem se, kako bom odgnal pajke. Loti sem prosil, naj gre do vrat piramide,

jaz pa sem poskušal zamotiti pajke. Ker so bila vrata odprta, je svetloba oslepila pajke in lahko sva zbe-

žala ven. Ko sva prišla domov, je bil očka zelo vesel, da naju vidi.

7. poglavje

ŠTIRJE NAJDENI PREDMETI

Z očkom in Loti smo se skupaj odpravili domov. Legel sem v posteljo in nisem mogel zaspati. Razmišljal

sem, zakaj piramida izginja in se pojavlja ponoči ter zakaj jo vidiva samo midva z Loti. Razmišljal sem,

če bi lahko predmeti, ki sem jih našel, pomagali razkriti to skrivnost. Sklenil sem, da grem naslednje ju-

tro pogledat in nato mirno zaspal.

Zjutraj sem se zbudil v oblačno jutro in vstal sem zelo dobre volje. Pozajtrkoval sem in z Loti sva se hitro

odpravila do piramide. Res se mi je zdelo čudno, da sem v sobi piramide zagledal vse štiri predmete:

vazo, obesek, list z namigi in škatlo. Loti mi je dajala nasvete in me spraševala, vendar jaz je nisem mo-

gel poslušati, ker sem bil preveč zatopljen v svoje misli. Poskušal sem predmete nekako postaviti v raz-

lične vzorce, a nikoli se ni nič zgodilo. Dvignil sem list in na zadnji strani je s čudnimi črkami pisalo, da

naj tisti, ki ta list dobi v roke, le tega takoj odnese na pravo mesto.

Stopal sem po hodniku. V kotih sem videl črne in rdeče pajke. Zelo me je bilo strah. Loti je počakala v

sobi, kjer so se skrivnostno pokazali tisti predmeti. Videl sem še eno sobo, v kateri je bilo veliko zlata in

24

srebra. Nikjer pa nisem našel pro-

stora za vse tiste predmete. Soba je

bila strašljiva in zdelo se mi je, da je

polna skritih nevarnosti. Kmalu bi

stopil v pravo past vendar … Kmalu

zatem sem slišal Lotin glas in po-

gled sem takoj preusmeril v past.

Zelo sem se ustrašil in takoj stopil

nazaj. Na koncu sem se zavedel, da

bi se vsa piramida porušila, če bi

stopil v past.

Nedolgo zatem je po naju prišel moj

očka. Šli smo domov in strah me je

bilo, da bi očka spraševal po najinih

dogodivščinah, saj je bila piramida

Lotina in moja skrivnost.

8. poglavje

PREVARA

Naslednjega dne sva z Loti zelo zgodaj vstala in takoj šla v piramido. Stal sem na istem mestu kot prej-

šnji dan, vendar se mi je zdelo, da se tla ugrezajo. In res so se! Tla so se naenkrat začela ugrezati in z

Loti sem padel v neko čudno sobo. Ko sem vstal, sem na steni opazil znano osebo. Bila je Lotina sestra.

Vsa krvava je bila privezana na verige. Hotel sem jo nekako odvezati, vendar me je zmotila Loti, ki mi

je povedala, da je na steni napis:

Za temi vrati je ključ, vendar ga boš moral pridobiti in to ne bo tako lahko. Opraviti boš moral 5 iz-

zivov. Če jih ne boš naredil, se bo ključ razbil. Če hočeš začeti s prvim izzivom, pritisni na gumb v

steni.

Odločno sem pritisnil gumb. Začel se je prvi izziv. Na steni se je pojavil napis: Ne smeš stopiti na na-

pačno polje.

Ta izziv sem opravil brez težav. Naslednji izziv je bil: Pazi, da te laser ne oplazi.

Ta izziv sem opravil z nekaj težavami, saj sem mislil, da lahko dvignem glavo, to pa me je skoraj stalo

ključa. Naslednji izziv se je glasil: Ne padi z lestve.

25

Ta izziv je bil težji, kot se je glasil. Zmanjkovalo mi je že moči, vendar sem moral stisniti zobe, saj je

šlo za Lotino sestro. Naslednjega izziva sem se najbolj bal. Imenoval se je črna skala. Moral sem teči,

kolikor hitro sem mogel. In še zadnji, najtežji izziv. Ta izziv je bil sestavljen iz vseh drugih. Moral sem

hoditi po pravih poljih, ni me smel oplaziti laser, plezal sem po lestvi, poleg tega pa me je lovila še

velika skala. Skoraj sem padel z lestve, vendar sem se na srečo ujel. Na koncu vsega sem le prišel do

ključa. Šel sem k Lotini sestri in ji odpel verige. Vendar se je začelo dogajati nekaj čudnega. Iz luknje,

v katero sva padla z Loti, se je začelo kaditi, saj se je vsul velik kup peska. Vsi smo bili čisto zakopani.

9. poglavje

KOMAJ SE REŠIJO

Začelo se je nekaj dogajati. Pesek se je začel vsipati skozi tla in ko ga ni bilo več, sta izginili tudi

dvojčici . Zelo je bilo čudno, ker ju ni bilo nikjer.

Potem sem zaslišal glas: Julijan, imaš 17 minut časa. Če v tem času ne prideš iz piramide, boš ujet

za vedno.

Začel sem tolči po zidovih in naenkrat sem udaril v kocko, ki je bila na srečo gumb za odpiranje

skrivnostnih vrat. Ko so se vrata odprla, sem počasi stopil skozi. Prepričan sem bil, da bom naletel

na novo past. Upal sem, da ne bom videl nobenih pajkov.

Potem sem stopil v past in slišal glas, ki je rekel: Izgubil si pet minut. Ostalo ti je samo še deset

minut.

Začel sem hiteti in zašel v slepo ulico. Za mano so se prikazali pajki, bil sem ujet. Potem sta se pri-

kazali dvojčici in naenkrat so se vdrla tla. Padel sem v grobnico, iz te me je takoj katapultiral nek

stroj. Nisem bil več v piramidi. Na ves glas sem zavpil, da smo se rešili. Potem sta dvojčici spet iz-

ginili. Mislil sem, da imam privide.

26

10. poglavje

NAJDENI DVOJČICI

Razmišljal sem, kam bi lahko dvojčici šli. Odpravil sem se k stroju, ki je bil skupaj z mano katapultiran iz

grobnice. Zelo je bil nenavaden. Na njem je bil nek gumb in pritisnil sem ga. Najprej se ni nič zgodilo, ko

pa sem že hotel iti, se je nekaj zaslišalo. Dvojčici sta jokali na vrhu stopnic, na stopnicah pa je bilo na mi-

lijone rdečih pajkov in en velikanski črn pajek. Nisem vedel, kako bi lahko prišel na vrh po dvojčici.

Na stopnicah je stal znak, na katerem je bilo veliko pajkov. Najprej sem hotel uiti, ker me je bilo tako

strah, a sem na znaku prebral: Odmisli strah in skrbi in vse bo dobro. Videl boš.

Res sem pozabil na strah in skrbi, prav tako kot je na znaku pisalo. Šel sem po stopnicah. Takrat se je

zgodil čudež, saj ko sem hodil, so pajki izginjali. A ko sem prišel do velikanskega črnega, me je ta hotel

napasti. Tekel sem, kakor hitro sem zmogel, in uspelo mi je uiti.

11. poglavje

ZADNJI IZZIV

Ubežal sem pajku. Spet sem se spomnil na dvojčici. Sledil sem glasovom joka ter prišel do velike sobane.

Mislil sem, da je bila to nekoč kraljeva soba ali soba kakšnega drugega pomembnega človeka. Zagledal

sem tudi veliko besedil in slik na steni, ki pa jih na žalost nisem znal prebrati. A to ni vse, kar sem zagle-

dal, opazil sem tudi dvojčici, ki se nemočno plazita po tleh. Takoj sem stekel do njiju ter ju poskušal

dvigniti. A nenadoma so se odprla vrata v zidu. Okoli sobane so se prižgale bakle. Skozi vrata je stopil

neznan moški. Imel je zelo grdo starodavno obleko, plešo na glavi, bose noge, v roki je držal zlato žezlo,

v žezlo pa je bil vstavljen bleščeči diamant.

Rekel je »Bravo!« in zelo zanemarjeno zaploskal. Rekel je še: »Če preživiš ta izziv, dobiš to žezlo.« Moški

je trikrat tlesknil. Najprej se ni zgodilo nič, a potem se je vse naokrog začelo tresti. Iz razpok piramide so

začeli mrgoleti pajki, a ti so bili drugačni, kot sem jih bil vajen, bili so čisto zlati. Moški je rekel, da so

takšni zaradi tega, ker vidijo samo zlate stvari. Hitro sem snel svojo verižico dvojčice ter jo vrgel stran

od sebe. A tudi moški je imel zlato žezlo. Napadli so tudi njega. Hitro sem stekel do moškega ter z majh-

nim nožem mahal proti pajkom. Vsi pajki so se naenkrat odmaknili stran. Vedno bolj so se odmikali. Na-

27

to so se le poskrili nazaj v razpoke. Ugotovil sem, da se bojijo srebra. Moški mi je v zahvalo želel podariti

žezlo, a ga nisem mogel sprejeti. Spet sem se spomnil na dvojčici. Stekel sem do njiju ter ju pobral. Skupaj

smo odšli ven iz piramide, jaz pa sem se še poslovil od moškega.

Odšli smo do mojega očeta. Pri hoji sem podpiral dvojčici. Prišli smo do očeta, ki nas je ves zaskrbljen od-

peljal do bolnišnice. Dvojčici so takoj dali na zdravljenje. Čez dve uri sta se zbudili. Loti je najprej vpraša-

la, kaj se je zgodilo. Tudi očeta je zanimalo, kaj se je dogajalo, ko me ni bilo doma. Povedal sem jim celo

zgodbo. Oče je bil zelo presenečen, ko sem končal zgodbo. Prosil sem ga za malo zasebnosti in oče je od-

šel.

Z Loti sva se pogovarjala o piramidi. Povedala mi je, zakaj je njuna družina povezana s to piramido. Loti

mi je povedala, da je bil njen praprapradedek faraon. Imel je zlato žezlo z velikim diamantom. Ugotovil

sem, da je bila tista postava njen praprapradedek faraon. Loti je govorila naprej. Ker je bil ta mož zelo

osamljen, je ugrabil njeno dvojčico in jo skušal obdržati za vedno. Potem me je Loti čudno pogledala in

me poljubila. Postala sva par in živela sva srečno do konca svojih dni.

Maša Bajec

Maria Elena Cividini

Mark Patrik Časar

Patrik Iljaž

Tjaša Jereb

Nuša Ključevšek

Lara Osolnik

Urša Pirc

Tim Sladič

Tom Štrus

Pika Topolnik

MENTORICA:

Irma Nemec Bric

28

29

30

LJUBEZEN

Ljubezen ne pozna meja,

sploh, če je prava!

Ljubezen je prava,

če fant piše

pesem dekletu.

Če dekle misli na fanta

in fant nanjo.

Če fant poje podoknico

in dekle mu okno odpre.

Če med sabo nimata

skrivnosti ali laži.

To vse pripomore

k pravi ljubezni.

Urban Kotar, 7. a

31

MAMA, NE

Hodili smo …

Po snegu vsi dobro obuti in oblečeni.

Nekateri so …

Odšli stran daleč v Avstralijo.

Mama ne odidi stran!

Pogrešal te bom.

Pogrešal te bom.

Ostal sem sam …

Le z mamo nežno.

Tukaj je njen rojstni kraj.

Mama ne odidi stran!

Pogrešal te bom.

Pogrešal te bom.

Nadja Brunček, 2. K

32

KRAVA

Pri nas doma imamo eno kravo,

takšno, čist' ta pravo.

To našo kravo

večkrat peljemo na travo.

Zraven te trave pa teče Sava,

v kateri se naša krava rada pozabava.

Zala Mihelčič, 5. J

33

MUCA MACA

Muca Maca mirno spi,

ničesar se nič ne boji.

Ko pa pride strašni mož,

muca skoči na pomoč.

Muca pravi mu v strahu,

»Hej, Brdavs, podi stran, stran, stran!«

Ema Kukovica, 2. K

34

USTA

Usta so okras,

ki krasijo nam obraz.

Kadar se uredimo,

jih še posebej okrasimo.

Ko prijatelje izdamo,

nismo krivi mi,

ampak usta,

na katera izgovarjamo se vsi.

Starše jezijo,

pogosto užalostijo,

ker neumnosti govorijo,

potem še vsi znorijo.

Le redko so pri miru,

a takrat so vsi veseli,

ker mir bodo imeli.

Maša Štrus, 6. a

Luka Gračner, 7. V

35

NOS

Vsi ga imamo, brez izjem.

A vprašanje je, zakaj sploh je.

Seveda odgovor vedo vsi.

To je zato, da vohamo mi.

Včasih so pred nami lepe, dišeče stvari,

včasih pa tiste, za katere niti slišati nočemo vsi.

Nos je pomemben, saj nam da vonjave,

včasih odvratne, včasih ta prave.

A joj, prejoj, kako včasih smrdi!

Kar ne bi ga imel,

a stran od mene noče

in povsod z mano hoče.

Jan Južnik, 6. a

36

ROKE

Štrlijo iz telesa,

pa niso ušesa.

Na njih so dlani,

vodijo pa jih možgani.

Z njimi jem,

da mi prav pridejo, vem.

To so roke,

ki jih vedno dam ob boke.

Lovro Klinc, 6. b

SRCE

Srce je srčica življenja,

kri po žilah nam poganja

in nikomur se ne sanja,

koliko je v njem življenja.

Je simbol ljubezni,

ko ljubimo, trpimo,

ko ne, ne živimo,

želimo si te ljubezni.

Srce poznajo tudi kvartopirci,

srce, karo, križ in pik,

dela imajo res velik,

ko kregajo se ko norci.

Ko pa čas si vzameš zame,

ko besedo mi prijazno rečeš,

ti povem, hočeš-nočeš,

ti srce si zame.

Avril Vrančič, 6. b

37

NOGE

Noge uporabne so zelo.

Z njimi lahko vrtiš kolo,

prevažajo nas sem ter tja,

tudi ko dežek kaplja,

one ne ustavljajo se,

so pridne in delovne.

Z njimi lahko res hecno hodiš,

jih stegneš in tudi zlomiš,

bode jih, ko si bos,

le z njimi lahko pretečeš šolski kros.

Včasih pa res ne da se jim več,

takrat pa veš ,da si jih strošil preveč.

Ko pa športaš in treniraš,

se na njih upiraš,

kdaj pa neznosno smrdijo,

takrat k milu in vodi hitijo.

Čeprav včasih zelo sovražiš jih,

je bolje z njimi kot brez njih!

Jan Rovšek, 6. a

Manca Kotar, 9. a

38

BONTON MED PREDSTAVO

Bonton taka je zadeva,

da zanj ve vsaka reva.

Paziti moraš na vsak korak,

a to zna samo junak.

Bonton pravi,

da v dvorani nisi na zabavi,

ampak na predstavi.

Med predstavo se ne vstaja,

pa tudi če dolgo traja.

Vse treba je poslušat',

pa tud' če znajo samo fušat'.

Tudi izjema se zgodi,

če močno nekam te tišči.

A ne pozabi,

da dvorano se zapušča,

če je vsaj malo trušča.

Med predstavo glavni vhod so zadnja vrata,

pa tudi če je na tebi kravata,

kajti ti nisi zvezda nastopa,

ampak samo član poslušalnega tropa.

Ema Parkelj, 9. c

39

Telefoni motijo nastopajoče,

ker jim potem postane še bolj vroče.

Zvonjenje, brnenje, to povzroča trenje,

na odru pa potenje.

Vsaka točka si zasluži bučnega aplavza,

razen če je pavza.

Denimo, med stavki mora biti tišina,

da postane skladba še toliko bolj fina.

Čeprav se bliža konec prireditve,

je to tudi trenutek razjasnitve,

če prej lepo si se vedel,

čuvaj, da ne boš zdaj zabredel.

Del bontona je tudi, kako zapuščaš dvorano.

Pazi, da ne izpadeš pijano.

Nato uživaš še z zadnjim bendom

in predstava se lahko zaključi s hepi endom.

David Gobec, 7. a

Urban Ostrež, 9. c

40

Nika Zajc, 9. b

In this school year we have written national examinations in Mathematics, Slovenian and English.

The first one was Maths on 4th May. The second exam was Slovenian on 6th May and the last was English on 10th May.

Maths exam was quite easy, but I haven’t done one task. Slovenian exam was very easy, I have understood everything, so I’ve done everything. English exam was difficult. I have-n’t understood one text, so I have just guessed the solutions.

My opinion is that national examinations should be graded and included in the final grades.

Marcel Vencelj, 9. a

All three tests were quite easy but at some points kind of difficult.

On 4th May we were writing Maths , on the 6th May Slovene and on 10th May English.

I think that I will write 40-60% in all three tests because I don't know a lot about these sub-jects.

I think that students in the future will have to study more for these exams.

The high schools will probably evaluate more scores in national examinations for accep-ting the new students.There will be soon also national examinations in class three. National examinations in 6th and 9th grades will be probably more difficult than. Maths and En-glish exams were more difficult than Slovene.

Jaro Pavliha, 9. a

ENGLISH was interesting but not so easy. I think I´m going to get at least 50% of the po-ints. The listening tasks were very weird. MATHS was not hard but still it was not easy. National examinations in the past were easi-er than this year's. SLOVENIAN was the easiest and I haven't done only one task.

Nejc Hofer, 9. a

41

Tana Roblek, 9. a

Monika Hribar, 9. b

In my opinion the most difficult exam was maths, because there were so many difficult tasks that we were learning two or three years ago, and I forgot how to do them. Also English exam was not so easy as I thought. The hardest thing was reading comprehension, because there were so many unknown words and also sentences that I did not understand. But over all the exams were appropriate for our age and knowledge. I am very happy that my generation got English language, because I like it. I think that it was also helpful when we were doing national examinations for English at school, because the teacher explained us what to expect and we were prepared better for that kind of exercises.

Aja Topolnik, 9. c

I was expecting national examinations to be difficult but they weren't so hard at all. To be honest I haven't even studied much for them. I couldn't find out my code for checking my results yet so I'm not sure how well I did. It was all we learned throughout the last years so the test was completely fair.

Luka Markovič, 9. b

42

Asja Kranjc, 3. a in Naya Benčič, 2. b

This year we had to write national examinations in Maths, Slovenian and English, I personally really liked that. I already knew how these examinations look like, because we could already wrote them in sixth class if we wanted. Our first exam was Maths and it was very difficult for me, because we had to know many details and the formulas we got weren't very useful. I also think that the examinations from last years were much easier. The second exam was Slovenian. It wasn't even so difficult , the questions from the text were quite easy. But I really didn' t remember well how to write some words , corectlly even if we were taught that in the sixth class. The last exam was English. I think most of us were scared of listening comprehension, be-cause when we were practising, we sometimes didn't understand much because of the quick and complicated pronunciation. But the task was suprisingly easy and we were able to understand everything. I only didn't really like the topic of this task. Ialso think that it helped a lot that we were practising by writing many old examinations, especially at English. Nevertheless most of the students didn't really care much for the results, because it didn't influence on the final grade. So they should do something about that.

Nina Kos, 9. c

This year we have written three national exeminations like always. We wrote Maths on 4th May. For me this examination was the hardest because overall I don't like Maths. On the 6th May we wrote Slovenian and this examination wasn't so hard for me as Slovenian one. And the last examination that we wrote was English. This one was the easiest for me. For every examination we had one hour to finish it, I think that one hour was enough for fi-nishing them. I think that is fair that the teachers don't include these results in the final gra-de,because for some students national examinations are harder than the ordinary curricu-lum tests.

Lana Vehovec, 9. c

43

Manca Kotar, 9. a

At first we wrote Maths exam and it wasn't easy, but still OK. Then we were writing Slovenian and it was better than Maths but it was still difficult. And at last we wrote English. I think that I did a good job. We had one hour time for finishing them.

Matija Jerebič, 9. a

English national exam: In my opinion national examination in English wasn't too hard, but it also wasn't easy. I was learning a lot for it but I still had some problems. The listening part was the hardest, everything else was a lot easier. The writing composition was very interesting because it was about saving our enviroment. And I think the others were interesting too, especially the exercise about hair. Maths exam: This exam was the hardest- it took me the longest time and I barely finished it in time. The last exercises were so hard and I didn't understand them. The exercises at the be-ginning were easy and normal. Slovene exam: It was also very difficult but not as difficult as Maths. The exercises were long and were all connected to the text so it wasn’t difficult to write the right solutions.

Ema Parkelj, 9. c

44

Jan Privšek, 6. a

I think the national examenations were interesting and easy . I suppose I am going to get at least 50% of the points. The listening tasks at English were very weird and the reading task was especially weird. I did everything quite well . English vas very simple for me. Slovenian exam on the other hand was very interesting - it wasn't as hard as the usual tests but it was still difficult. I don't care much about the score because I am already accepted on my chosen school. I did not need two hours for the test. I still hope I will get good results.

Klemen Berghaus, 9. a

In my opinion this year national examinations were a little bit different than the ones from the past years. I think that mathematics exam was the hardest. Slovene and the third subject English were a lot easier, In my opinion English exam wasn't too hard. We had a listening and a writing part. For me, the listening part was harder, the writing part was much easier. For me the Maths exam was the hardest and it took me the longest time. Some exercises were hard and I didn't understand them, but some of them were easy and I solved them pretty quickly. Slovene exam was the easiest of all, but it was still hard. The exercises were conected to the text, so I understood everything pretty well.

Monika Hribar, 9. b

45

Jan Južnik, 6. a

This year for the third subject in Slovenian schools History, Chemistry, Physics and Eng-lish were chosen. Our school got English national exam and I think it's OK, because other subjects are more difficult. It really shows your knowledge. Maths exam was very diffi-cult. I mean there wasn't enough time. I think the teachers shouldn't include the national examinations results into final grades. Our final grades would got worse, a lot worse. There were so many tasks. Slovenian national exam was very easy for me and I think I wrote it quite well. The re-sults were very good, I think. I didn't expect they would be so high.

Manca Mohar, 9. c

My opinion is that national exams are good, because we can see how much knowledge we have at the end of elementary school. If exams were evaluated, we would take them much more seriously. My results in Maths and English are much worse than in Slove-nian. But I think I would try much harder if they were included in my final grades.

Hana Bajrektarević, 8. b

46

Lucija Godec, 2. K

Jan Jakopič, 2. K Nika Kneževič, 2. K

Lara Vodnik Koncilja, 2. K

Sara Bratun, 2. K Hana Klander, 2. K

47

Excursion to Pannonian region

On the 17th May students of 7th class of main school and Vače visited the Pannonian region. We met in front of the school Gradec and took our school meal in the canteen. Then we separated in two groups because there were two buses. In our group, there were 7.a and 7.b class together, that was O.K. We sat at the back of the bus and careful-ly listened to the teacher that was speakaing on the microphone. I think it was too loud, but that's why we heard the words much better.

First we drove near the river Sava, there was a valley untill we came to Pannonian re-gion. On the sides of the valley there were a lot of trees. Thanks god for that, or the whole right side of the valley would fall on us…

The first stop was in Šempeter. There was a Roman cemetery. They founded it about 60 years ago (1952). We learned many things about their culture and stories. After the pre-sentation we were hungry. So we had our meal. It was a sandwich with a sausage, cu-cumbers and cheese. After the meal we went to the open museum. There we learned about the writer Jože Šmit – his work and where he was born, what was their culture and how the buildings looked like.

In the times of Jože Šmit all the people were a bit smaller, so the doors fitted only me in our class. The next stop was in Rogaška Slatina, there we had a delicious lunch with dessert and other food. On the road we could clearly see the big Panonian countryside, because everything was flat. There were the fields with hops - plants for making beer.

The last thing we looked at was the chocolate restaurant with all sorts of chocolate. There was white, black and milk chocolate in all shapes and tastes. The trip ended there and then we drove back home. On the back of the bus, there was always luck and joy. That was a great excursion.

Erik Setničar, 7.a

Manca Murn, 9. b

48

Alja Mrčun in Ema Ševerkar, 3. H

49

Taja Planinšek in Julija Južnik , 3. H

50

Zala Ševerkar in David Mihelčič, 3. H

51

Eva Škrabanja, 6. a

52

Hana Bajrektarević, 9. b

53

Gaja Starc, 9. a

54

OŠ GRADEC

Slika na naslovnici: Anja Širca, 9. a

Lektorirala: Bojana Kotar

Oblikovala in uredila: mag. Mateja Gorše

Izdaja: v elektronski obliki