Predava~ Hristov _prezentacija.pdf · 2016. 9. 27. · zadol`itelen test (primer: ako prethodnite...

23 September 2016

Moore Stephens LTD Skopje 1

MSS 36 – Obezvrednuvawe na sredstva(su{tina i primena)

Kontinuirano profesionalno usovr{uvawe (KPU)

IORRM

Septemvri 2016 godina

Predava~

Hristov Goce

MOORE STEPHENS LTD Skopje

ovlasten revizor i partner

23 September 2016


Na~in na prezentacija

1. Voved

2. Delokrug

3. Gudvil i edinica koja generira pari (EGP)

4. Indikatori/vreme za test na obezvrednuvawe

5. Test na obezvrednuvawe

6. Priznavawe i anulirawe na zagubi poradiobezvrednuvawe

7. Obelodenuvawa

1. Voved

MSS 36 – obezvrednuvawe na sredstva:

Pokriva pogolem broj na sredstva i grupi na sredstva nare~eniedinici koi generiraat pari (Cash generating units)

Pogolem broj na sredstva se isklu~eni od delokrugot na ovojstandard – imaat soodvetni tretmani za obezvrednuvawe vosoodvetnite standardi (finansiski intsrumenti, zalihi i sl)

Za odredeni sredstva, testovite na obezvrednuvawe sezadol`itelni da se vr{at na godi{na osnova bez ogled dali imaindikatori za o{tetuvawe ili ne (primer: gudvilot)

Testot na obezvrednuvawe ja sporeduva smetkovodstvenatavrednost na sredstvoto ili EGP so nejzinata nadomestlivavrednost (pogolema od objektivna vrednost namalena za tro{ociza proda`ba i upotrebna vrednost)

23 September 2016


1. Voved


Soodvetnosta na testot na obezvrednuvawe zavisi odsubjektivnosta na procenkite vo pogled na vleznite inputi iparametri koi se koristat za utvrduvawe na nadomestliviotiznos

Vo vreme na ekonomski rast i bum, pra{aweto zaobezvrednuvawe na sredstvata ne e aktuelno, no vo vreme naekonomska kriza i stagnacija dobiva na se pogolemo zna~ewe

Obezvrednuvaweto na nefinanskite sredstva }e bide edno odpodra~jata kade }e treba da se napravi fokus vo idniot period

ESMA (European Securities and Markets Authority) ima izdadenoizve{taj za nejzini naodi od finansiski izve{tai za 2011 godinavo pogled na testovite na obezvrednuvawe na gudvil i ostanatinematerijalni sredstva

1. Voved


istraùvaweto na ESMA opfatilo 235 izve{tai od izdava~i odEU od 23 dràvi koi imale priznaeno gudvil vo svoite izve{taiod blizu 800 milijardi EUR

zagubi od obezvrednuvawe imalo samo 5% ili 40 milijardi EURvo 2011 kaj nekolku izdava~i (finansiski sektor,telekomunikacii)

ESMA go dovela vo pra{awe obezvrednuvaweto na ovie sredstvavo uslovi na te{ko ekonomsko opkruùvawe i dala preporaka dase obrne vnimanie do izdava~ite i revizorite za 2012 godina

23 September 2016


1. Voved


Klu~ni problemati~ni pra{awa od ESMA bile slednite: Klu~nite pretpostavki na rakovodstvata (mora da bidat jasni, celosni

i transparentni)

Senzitivnata analiza (obelodenuvawe osobeno koga promenata naklu~nite pretpostavki doveduva do obezvrednuvawe)

Opredeluvawe na dolgoro~nite stapki na rast (nad 3% se smeta zapreoptimisti~ki)

Planiran period (ne smee da nadmine 5 godini, osven ako ne eopravdano)

Obelodenuvawe na diskontnta stapka (da se obelodenuvaspecifi~nata diskontna stapka za razli~ni tipovi na sredstva iliEGP, a ne prose~na diskontna stapka – posebno koga ima razli~nitipovi na sredstva)

Da se obelodenuvaat komparativni informacii za diskontni stapki,stapki na dolgoro~en rast i sl.

2. Delokrug na MSS 36

Sredstva koi se vo delokrug na MSS 36: Nedvi`nosti, postrojki i oprema (MSS 16)

Nematerijalni sredstva ( MSS 38)

EGP , vklu~uvaj}i go i gudvil od delovna kombinacija koj e alociran naEGP (MSFI 3)

Vloùvawa vo nedvi`nosti mereni spored nabavna vrednost (MSS 40)

Vloùvawa vo pridruèni entiteti i zaedni~ki vloùvawa koi semereni po metod na glavnina (vo konsolidirani izve{tai)

Vloùvawa vo podru`nici, pridruèni entiteti i zaedni~kivloùvawa koi se mereni po nabavna vrednost (vo posebni izve{tai),osven ako ne e izbran MSS 39 za ovie vloùvawa

23 September 2016


2. Delokrug na MSS 36

Sredstva koi ne se vo delokrug na MSS 36: Zalihi (MSS 2)

Sredstva od dogovori za izgradba MSS 11)

Odlo`eni dano~ni sredstva (MSS 12)

Finansiski sredstva (MSS 39/MSFI 9)

Vlo`uvawa vo nedvi`nosti mereni spored objektivna vrednost

Biolo{ki sredstva mereni spored objektivna vrednost namalena zatro{oci za proda`ba (MSS 41)

Dogovori za osiguruvawe, odnosno razgrani~eni tro{oci zasteknuvawe prizneni kako sredstvo (MSFI 4)

Netekovni sredstva nameneti za proda`ba (MSFI 5)

3. Gudvil i edinica koja generirapari (EGP)

Klu~ni aspekti za gudvil se: Gudvil se priznava samo od delovna kombinacija spored MSFI 3

Koga delovnata kombinacija ima za efekt steknuvawe na kontrola vodrug entitet (kupuvawe akcii ili udeli), gudvilot se priznava samo vokonsolidiranite finansiski izve{tai

Koga delovnata kombinacija nema za efekt steknuvawe na kontrola vodrug entitet, tuku e realizirana preku steknuvawe na del ili celosnona trgovski aktivnosti na drugi lica, gudvilot se priznava voposebnite i konsolidiranite izve{tai

Gudvilot pri steknuvawe mora da se alocira na soodvetna EGP nasteknuva~ot

Posledovatelno, Mora da se testira godi{no za o{tetuvawe

Ako se utvrdi o{tetuvawe na EGP na koja e alociran, toga{ prvino{tetuvaweto se alocira na gudvilot, a potoa na samata EGP

23 September 2016



Klu~ni aspekti za gudvil se: O{tetuvawe na gudvilot ne moè nikoga{ da bide anluirano vo

nareden period (trajno obezvrednuvawe)

Koga gudvilot }e bide reduciran do nula, natamo{nite o{tetuvawa naEGP se alociraat na sredstvata vo EGP na sistematska osnova(bazirano na relativno u~estvo na sredstvata vo EGP)


Klu~ni aspekti za EGP se: EGP po definicija e “najmala grupa na sredstva koja moè da se

identifikuva, a koja generira pari~ni prilivi koi {to se vo golemdel nezavisni od pari~nite prilivi na drugi sredstva ili grupi nasredstva” – MSS 36, to~ka 6

Vo praktika EGP moè da bide: Celosen entitet (podru`nica vo ramki na grupa)

Departman ili biznos edinica vo ramki na eden entitet

Proizvodna linija vo ramki na eden departman ili entitet

Grupa na NPO vo edna proizvodna linija, departman ili entitet

Za celi na alokacija na gudvil, EGP e najmalo nivo na koeoperativnite segmenti se sledat vo eden entitet i EGP ne smee dabide pogolema od operativen segment definiran spored MSFI 8 –operativni segmenti

23 September 2016



Klu~ni aspekti za EGP se: MSFI 8 e vaèn i se primenuva pri alokacija na gudvilot na EGP duri

i vo slu~aj koga entitetot ne go primenuva MSFI 8 za izvestuvawebidej}i ne e kotira~ka kompanija

MSFI 8 gi definira operativnite segmenti kako komponenta naenitetot: Koja generira prihodi i rashodi

Nejzinite rezultati se sledat od glaven izvr{itel na odluki (ne mora da elice, tuku UO ili OD)

Za koja postojat posebni finansiski informacii

4. Indikatori/vreme na test zaobezvrednuvawe

Zadolìtelen test za obezvrednuvawe: Gudvil (EGP na koja gudvilot e alociran)

Nematerijalni sredstva so neograni~en korisen vek na upotreba

Nematerijalni sredstva koi ne se seu{te vo upotreba

za ovie sredstva mora da se sprovede test na obezvrednuvawebez ogled dali ima ili ne indikacii za obezvrednuvawe soogled deka se smeta deka kaj ovie sredstva postoi pogolemanesigurnost vo mo`nosta istite da generiraat dovolniekonomski koristi vo idnina

Vreme na sproveduvawe na test na obezvrednuvawe – moè da sepodeli vo dve grupi:

23 September 2016



Gudvil (EGP), nematerijalni soneograni~en vek i NS koi ne se voupotreba

Site ostanati nefinansiski sredstvaspored MSS 36

Mora da e godi{no i vo sekoj moment koga}e ima indikacija

Da se testiraat za o{tetuvawe koga }eima indikacii za istoto

Mo`e da bide vo bilo koj period odgodinata, no da se pravi sekoga{ voistiot period

Nema barawe site ovie sredstva da setestiraat vo isto vreme

Vakvi sredstva priznaeni vo tekot nagodinata mora da se testiraat pred ilina krajot od tekovnata godina

Ako se testiraat pred krajot na godinata,mora da ima i test na krajot od godinata(za prethodnoto)


Identifikuvawe na indikatori za obezvrednuvawe (koi kakominimum treba da se razgledaat):

Nadvore{ni indikatori: Zna~ajno ili pove}e od o~ekuvano namaluvawe na pazarnata vrednost

na entitetot ili EGP

Promeni so negativno vlijanie vo tehnolo{ko, pazarno, ekonomsko ilipravno opkru`uvawe vo koe raboti entitetot (vleguvawe na zna~ajnakonkurencija, promeni na pobaruva~ka za proizvodite)

Zgolemuvawe na kamatni stapki koi vlijaat na diskontnata stapkakoja se koristi za presmetka na upotrebnata vrednost

Smetkovodstvenata vrednost na neto sredstvata na entitetot epogolema od negovata pazarna kapitalizacija (Pregled na sporedbana makedonski kotira~ki firmi)

Spored izve{taj na ESMA za 2013, se smeta deka onamu kade {to PK epomala od smetkovodstvenata vrednost na neto sredstva, treba da sebide mnogu skepti~en, da se potvrdi deka upotrebnata vrednost janadminuva pazarnata vrednost ili da postoi soodveten argument zafaktot deka ne postoi o{tetuvawe na sredstvata na entitetot.

23 September 2016



Identifikuvawe na indikatori za obezvrednuvawe:

Vnatre{ni indikatori: Postoewe na dokazi za zastarenost ili fizi~ko o{tetuvawe na

sredstvata

Prekin vo koristewe na sredstvata

Planovi za prekini ili restrukturirawe na rabotewe kade pripa|asredstvoto

Interno izvestuvawe spored koe rezultatite od koristewe nasredstvoto se lo{i ili se o~ekuva da bidat lo{i (pomali pari~nitekovi od planiranite, zgolemuvawe na idni tro{oci potrebni zaodrùvawe na sredstvoto, operativnite dobivki ili zagubi se lo{i)

Smetkovodstvenata vrednost na vloùvaweto vo podru`nica,pridruèn entitet i zaedni~ki kontroliran entitet vo posebnitefinansiski izve{tai ja nadminuva smetkovodstvenata vrednost vokonsolidiranite finansiski izve{tai na neto sredstva vo entitetotvo koj se vloùva, vklu~uvaj}i go i povrzaniot gudvil


Identifikuvawe na indikatori za obezvrednuvawe:

Konceptot na materijalnost se primenuva pri testovi naobezvrednuvawe za site sredstva za koi spored MSS 36 nemazadolìtelen test (primer: ako prethodnite presmetki pokaàledeka nadomestilivoot iznos e zna~ajno nad smetkovodstvenatavrednost, enitetot ne mora da pravi preocenka ako ne se slu~ilenastani koi bi ja elimirale takvata razlika)

Prethodnoto ne vaì za sredstva za koi e zadolìtelen test naobezvrednuvawe (gudvil, nematerijalni sredstva so neograni~envek na upotreba i nemateriajlni sredstva koi ne se se u{teraspolo`livi za upotreba)

Nastani po datum na izvestuvawe mora da se zemaat vo predvidpri testirawe na obezvrednuvawe i kako indikacii zaobezvrednuvawe

23 September 2016


5. Test za obezvrednuvawe

Osnoven koncept – sporedba na smetkovodstvenata vrednost nasredstvoto ili EGP so nejzinata nadomestliva vrednost

Nadomestliva vrednost e pogolemiot iznos od objektivnavrednost namalena za tro{oci za proda`ba i upotrebna vrednost

Koga smetkovdstvenata vrednost e pogolema od nadomestilivotiznos se prikaùva zaguba poradi o{tetuvawe (nema obratnopravilo, osven koga prethodno bila prikaàna zaguba poradio{tetuvawe)

[to e i {to opfa}a smetkovodstvena vrednost na sredstvaili EGP?

Po definicija “iznos spored koj edno sredstvo e priznaeno poodzemawe na bilo kakva akumulirana amortizacija iakumulirani zagubi poradi obezvrednuvawe”


Za oddelni sredstva (vloùvawa vo povrzani subjekti ili stavkina NPO) identifikacijata ne e poseben problem

No, so ogled deka MSS 36 bara stavkata koja se testira zaobezvrednuvawe da generira pari~ni tekovi koi se vo pogolemdel nezavisni od drugite sredstva, oddelni individualnisredstva (vklu~uvaj}i go i gudvilot) mora da se grupiraat vo EGP.

Smetkovodstvena vrednost na EGP detalno se opredeluva nasledniot na~in: Vrednost na direktni sredstva vo EGP

+ Gudvil alociran na EGP

+ Del od Korporativni sredstva

- direktni obvrski koi moè da se alociraat (kade e primenlivo)

23 September 2016



Korporativni sredstva – se sredstva koi pridonesuvaat zapari~nite tekovi na EGP, taka i na drugi EGP

Vo praksa toa se sredstva koi ne generiraat prihodiindividualno, tuku se pove}e kako podr{ka na ostanatitesredstva

Primeri: objekt za sedi{te na dru{tvoto

IT infrastruktura

Centri za istra`uvawe

Ovie sredstva mora da bidat alocirani na sistematska iracionalna osnova na EGP za celite na testirawe naobezvrednuvawe (naj~esto se zema relativnoto u~estvo kakoosnova za alokacija na ovie sredstva, no ima specifi~nosti)


Primer za alokacija:

Entitet A operira od edno centralno sedi{te

Smetkovodstvena vrednost na sedi{teto e 1,000

Entitetot ima identifikuvano 2 EGP (H=13,000 so ostanatkorisen vek na upotreba od 5 god. i Y=25,000 so vek od 15 godini)

Poradi zna~ajni razli~ni vekovi na koristewe raspredelbata na1,000 ne mo`e da bida samo spored relativnoto u~estvo na H i Y,tuku mora da se zeme vo predvid i ponderirano u~estvo

Alokacija na vrednosta na sedi{teto kako korporativnosredstvo od 1,000 e dadeno vo tabelata:

23 September 2016



EGP vek ponder vrednost

Ponderirana

vrednost

% nau~estv

o

Alokacija so

ponder

% nau~estvo predponder

Alokacija bezponder

H 5 1 13,000 13,000 15% 150 34% 340

Y 15 3(15/5)

25,000 75,000 85% 850 66% 660

38,000 88,000 100% 1,000 100% 1,000


Direktni obvrski se vklu~uvaat vo presmetka nasmetkovodstvenata vrednost samo koga pri utvrduvawe nanadomestliviot iznos na sredstvoto ili EGP ne mo`e da seutvrdi istata ako ne e vklu~en i iznos na soodvetna obvrska

Primer: koga na potencijalen kupuva~ na sredstvo ili EGP }e mubide prenesena i soodvetna obvrska

[to e i {to opfa}a nadomestliviot iznos na sredstva iliEGP?

Po definicija “e pogolemiot iznos od objektivna vrednostnamalena za tro{oci za proda`ba i upotrebna vrednost”

MSS 36 ne bara da bidat utvrdeni dvata iznosi so ogled deka edovolno da se utvrdi samo edniot iznos i dokolku toj e pogolemod smetkovodstvenata vrednost, toa e dovolno

23 September 2016



Objektivna vrednost namalena za tro{oci za proda`ba?

Spored MSS 36 postoi hierarhija spored koja se utvrduva ovaavrednost, i toa: Obvrzuva~ki dogovor za proda`ba pod komercijalni uslovi (najdobar

dokaz – prvo nivo)

Aktiven pazar kade sredstvoto e trguvano (tekovna ponudena cena) –vtoro nivo

Najdobri raspolo`livi informacii koi go odrazuvaat iznosot koientitetot bi mo`el da go dobie od ottu|uvawe na sredstvoto ili EGPpod komercijalni uslovi, po odzemawe na tro{oci za proda`ba(pravni, administrativni tro{oci, tro{oci za otstranuvawe ipriprema za proda`ba i sl) – treto nivo

Mnogu e verojatno deka vo golem broj na slu~ai nema da mo`eda se opredeli OV spored prethodnite i potrebno e da seopredeluva upotrebnata vrednost


Upotrebna vrednost (value in use)?

Po definicija “sega{na vrednost na idni pari~ni tekovio~ekuvani od upotreba na sredstvoto ili EGP”

Upotrebna vrednost e – proceneti diskontirani idni pari~nitekovi (DCF metoda)

DCF metodata vo sebe gi vklu~uva slednite klu~ni aspekti: Procenka na idni pari~ni tekovi

Varijacii vo tie idni pari~ni tekovi

Vremenskata dimenzija na parite (diskontnata stapka)

Nesigurnosta vo procenkite

23 September 2016



Koi se klu~ni aspekti na primena na DCF metodata:

period na procenka na idnite pari~ni tekovi (ne treba danadmine 5 godini, osven ako ne e opravdano i doka`livo) Primer:rudnik koj ima period na koristewe od 7 godini pred da bidenapu{ten.

ostatok na period (terminal period) odnosno procenka na ostatokna vrednost (rezidual) koj se bazira na diskontirana vrednost napari~nite tekovi od poslednata godina na procenka zgolemeni zasoodvetna predvidena dolgoro~na stapka na rast



Procenka na idnite pari~ni tekovi treba da se bazira na: Tekovi samo od kontinuirana upotreba na sredstvoto

Nepari~ni tekovi kako amortizacija mora da bidat isklu~eni odpresmetkata

Pari~ni tekovi od idni restrukutirawa za koi entitetot ne e obvrzanne treba da se zemaat vo predvid

pari~ni tekovi od finansiski aktivnosti se isklu~uvaat so ogleddeka efektot na kamatata za pozajmuvawe e vklu~ena vo presmetkatana diskontnata stapka (WACC)

Planiranite pari~ni tekovi mora da se baziraat na buxeti(planovi) odobreni od rakovodstvoto – mora da se ima vopredvid i dali rakovodstvoto/entitet ima istorija naneispolnuvawe na planovite (mo`e da se potrebni korekcii)

23 September 2016




stapka na rast treba da bide odraz na planiraniot rastadekvaten za entitetot i industrijata/sektorot na koi istiotpripa|a

Mo`e se koristi razli~na stapka na rast za vreme naproektiraniot period (do 5 godini)

Dolgoro~nata stapka na rast (za opredeluvawe na ostatokot navrednost) ne smee da ja nadmine prose~nata stapka na rast zaproizvodi, industrii ili zemji kade entitetot i sredstvoto iliEGP se koristat

Dolgoro~nata stapka na rast bi trebalo da bide stabilna ili daopa|a (ne smee istata da raste) vo odnos na proektiraniterastovi vo periodot do 5 godini

Mo`e da se koristi i dolgoro~na stapka koja e nula ili duri inegativna (planiran trend na industrijata)



Utvrduvawe na soodvetnata diskontna stapka koja treba da bideodraz na o~ekuvaniot povrat na pazarnite u~esnici od upotrebana sredstvoto ili EGP bazirano na soodvetnite rizici

Mora da ima konzistentnost pome|u pretpostavkite koristenipri planirawe na idnite pari~ni tekovi i samata diskontnastapka primer: ako se koristi agresivna stapka na rast voproektiraniot period, diskontnata stapka mora da go odrazirizikot da ne se ostvari takviot rast (povisoka diskontnastapka)

Naj~esto upotrebuvan model za presmetka na diskontnata stapkae modelot na ponderiran prose~en tro{ok na kapitalot (WACC)

23 September 2016




WACC-ot e kombinacijata na cenata na dolgot i cenata nakapitalot so ogled deka istata treba da bide odraz na minimumpovrat koj go o~ekuvaat kako doveritelite, taka i akcionerite

WACC = [ rd x ( D / ( D + E ) ) ] + [ re x ( E / ( D + E ) ) ]rd = Cost of debt

re = Cost of equity

D = Debt E = Equity



Cenata na dolgot e vo princip lesno utvrdliva od pazarot(kamatna stapka primenliva na dolgoro~ni krediti)

Stapkata mora da bide pred odano~uvawe i zatoa se vr{ikorekcija za delot na dano~nata stapka

Cenata na kapitalot e mnogu pokompliciran del so ogled dekastapkata na povrat koja ja o~ekuvaat akcionerite varira pome|ukompanii, industrii i dr`avi

Komponenti na cenata na kapitalot se:

Re = rf + [ β x MRP ] [ MRP = rm – rf ]Rm = Expected market return

rf = Risk free rate MRP = Market risk premiumβ = Entity beta

23 September 2016




Rf - Bezrizi~na stapka e obi~no stapka na dolgoro~ni dràvniobvrznici izdadeni na pazarot kade e sredstvoto ili EGP (moèda se koristi i dolgoro~ni korporativni obvrznici, no vo uslovina razvien pazar). Obi~no, 10 – godi{ni dràvni obvrznici.

Beta – go opredeluva rizik od dvièweto na cenata na akciite naentitetot vo sporedba so dvièweto na pazarot kako celina (B=1zna~i isto kako pazarot, B>1 zna~i povisoko od pazarot, 0<B<1zna~i ponisko od pazarot, B=0 zna~i deka nema povrzanost sodvièwata na pazarot)

MRP – go opredeluva premium povratot koj go o~ekuvaatakcionerite kako razlika pome|u o~ekuvanata stapka na povrat ibezrizi~nata stapka (% nad bezrizi~na stapka)

Vo presmetkata na cena na kapital moè da se vklu~at i rizikotna golemina na entitet, rizik na zemja, rizik na valuta.



Opredeluvaweto na kapitalnata struktura odnosno u~estvoto nadolgot i kapitalot e isto taka vaèn del od presmetkata naWACC-ot.

Spored MSS 36 diskontnata stapka mora da bide {toponezavisna od aktuelnata kapitalna strukura na enitetot,odnosno da odrazuva t.n. pazarna kapitalna struktura.

Ova zna~i deka presmetkata treba da vklu~i i reflektirakapitalni strukturi na grupa isti ili sli~ni kompanii odindustrijata i zemjata

So ova se postignuva efektot da idnite pari~nite tekovi odsredstvoto ne bidat pod vlijanie na toa kako sredstvoto ili EGPe finansirana (Dodatok A na MSS 36)

Primeri

23 September 2016


6. Priznavawe i anulirawe nazagubi poradi obezvrednuvawe

Priznavawe na zaguba – redosled kaj EGP

Prvin na gudvilot

Potoa na ostanatite sredstva vo EGP (proporcionalno)

Priznavawe na zaguba

Vo B/U kako zaguba

Za sredstva koi se prethodno revalorizirani:Namaluvawe na revalorizacionen vi{ok

Vo ostanata seopfatna dobivka do stepen da ne go nadmineprethodno priznaeniot revalorizacionen vi{ok, a potoa vobilansot na uspeh

6. Priznavawe i anulirawe nazagubi poradi obezvrednuvawe

Anulirawe na zagubi poradi obezvrednuvawe

Koga ima indikatori deka zaguba pove}e ne postoi ili senamalila, treba da se proceni povtorno nadomestliviot iznos

Anulirawe na zaguba kaj gudvil – ne e dozvolena

Anulirawe na zaguba kaj ostanati sredstva: Se zgolemuva do nadomestliviot iznos

Ne mo`e da ja nadmine smetkovodstvena vrednost koja bi bilapriznaena ako ne postola prethodno zaguba poradi obezvrednuvawe

Se priznava vo B/U, osven ako se raboti za revalorizirani sredstvakade se zgolemuva ostanata seopfatna dobivka (Revalorizacionenvi{ok) do stepen na prethodno namaluvawe

23 September 2016


7. Obelodenuvawa

Pokraj barawata za standardni obelodenuvawa, MSS 36 ima ispecifi~ni barawa koga nadomestliviot iznos se zasnova naupotrebna vrednost, i toa: Opis na sekoja klu~na pretpostavka na rakovodstvoto za procenkite na

pari~nite tekovi

Opis na pristapot na rakovodstvoto vo utvrduvawe na pretpostavkite(dali se minato iskustvo, zo{to se razlikuva od minatoto iskustvo isl)

Period na vreme za proektirani pari~ni tekovi

Stapka na rast za vreme na proekciite i dolgoro~na stapka na rast iobrazlo`enie zo{to istata se razlikuva od sektor, zemja i sl.

Diskontata stapka koja se koristi

Senzitivna analiza za mo`na promena na nekoja klu~na pretpostavkakoja bi dovela do namaluvawe na nadomestliviot iznos podsmetkovodstvenata vrednost na sredstvoto

KPU – septemvri 2016

• Kraj?

• Pra{awa?

Predava~ Hristov _prezentacija.pdf · 2016. 9. 27. · zadol`itelen test (primer: ako prethodnite...

Documents

Transcript of Predava~ Hristov _prezentacija.pdf · 2016. 9. 27. · zadol`itelen test (primer: ako prethodnite...