SZPM BESPLATEN VESNIK» za sega{ni i za idni penzioneri

Izleguva edna{ mese~no. Redakcija tel. 02 3223 710 e-mail: kontakt@szpm.org.mk www.szpm.org.mk

VO OVOJ BROJ...

8-MART mnogumina kaj nas i vo svetot go narekuvaat praznik na `enite.Od istoriska gledna to~ka toa e den koga `enite se izedna~ile so posil-niot pol i gi dobile istite prava koi gi imaat ma`ite. Da, ovoj den imavo sebe simbolika i se ozna~uva kako praznik na site kalendari vo sve-tot, no spored misleweto na mnogu pripadni~ki na `enskiot rod toa e denna najnu`noto priznanie koe `enite i te kako go zaslu`uvat so svoitemnogubrojni prirodni i op{testveni funkcii i obvrski. Za{to da sebide `ena ne e lesno ni denes, a ne bilo lesno ni vo minatoto. Sepak,`enata i toga{ i sega stoi ispraveno i gordo na kormiloto na `ivotot.Taa e cvrst stolb na sekoe semejstvo. Taa e majka, sopruga, prijatelka,}erka, sestra... Vo isto vreme e lekar, u~itel, direktor, istra`uva~...

@enata se povrzuva so dobrina, ubavina, ne`nost, prijatelstvo, qubov...A vsu{nost mnogu poto~no e da se povrzuva so razumnost, prakti~nost,ume{nost, odlu~nost... Ne slu~ajno veli narodot: ku}a bez `ena e vodeni-ca bez voda!

Fakt e deka u{te pred na{ata era na ~elo na najstarite kralstva bilekralici. Tie rakovodele so um i razum, no i so srce, rakovodele so gole-mi dr`avi i kralstva. No `enata e kralica i gospodarka i na najmalotoi najva`noto kralstvo - semejstvoto, taa mala bitna kletka na sekoe op-{testvo.

I zatoa `enata zaslu`uva sekoj den da bide praznik posveten na nejzino-to postoewe. Taa zaslu`uva vnimanie i priznanie za se ona {to go pravipred se za site, a na krajot za sebe. @enata zaslu`uva vnimanie i blago-darnost, a najpove}e po~it. Za `al statisti~kite podatoci i kaj nas i vosvetot se porazitelni: `enite dobivat polo{i rabotni mesta, pomaliplati, pomali penzii... A zo{to e toa taka?! Zaradi otsustvo, zaradi poro-duvawe, zaradi nega na bolno dete ili na ~len na semejstvoto... Taa mnogu-pati ja zapostavuva svojata kariera od istite pri~ini. Vo mnogu dr`avi`enite se mnogu malku zastapeni vo sferite na `ivotot, iako za volja navistinata ima i pozitivni tendencii.

Op{testvata i ma`ite mora i treba se da storat za mnogu uslovi i mnogune{ta da se promenat vo polza na `enata.

I na krajot, neka im e ~estit 8 Mart i site denovi vo godinata, na site`eni vo svetot! K.S.A.

PREMIEROT GRUEVSKIVO POSETA NA PENZIONERSKIOTDOM VO AERODROM

str. 10

str. 2

IZBORstr. 13

str. 9

str. 5

str. 4

ZABELE@ITELNIAKTIVNOSTI NAGRUPATA"SIRMA VOJVODA#

18 fevruari 2011 godinaGodina IV, broj 31

str. 12

ZABAVAstr. 15

VIDICIstr. 16

TRIBINA

str. 7

HRONIKA

NASTANI

PISMA DO REDAKCIJATA

PRO^ITAVZAVAS:RACIN

ZDRAVSTVO

PENZIONERZaslu`ena ~estitka

str. 3

Veteranite na trudot, kako{to miluvaat da se nare-kuvaat penzionerite, vo

zimskite meseci - dekemvri-mart, namesto da sedat domapokraj pe~kata ili vo penzio-nerskiot klub da igraat {ah,domino ili tabla, a nekoi davodat "~am~e muabet” kako {tovelat bitol~ani, tie se ras-tr~ani po razni sostanoci, nasobiri na penzionerite vo "ba-zata” - vo ogranocite i vo zdru-`enijata na penzionerite vokoi ~lenuvaat, da go usoglasatnivniot Statut so noviot Zakonza zdru`enija i fondacii i dago predadat vo Centralniot re-gistar do 22 april godinava,za{to po taa data treba dapla}aat taksi za preregistra-cija na zdru`enieto, a Zakonotveli, ako go napravat toa doovoj datum, oslobodeni se oddava~kite za preregistracija.No, Centralniot registar seobvrzal da sobere nekoj denarod ovie stari, bolni, a najgolembroj osameni lu|e, za da i po-

mognat na Dr`avata!Penzionerite ne gi ma~i samo

"normativnoto” usoglasuvaweso Zakonot, tuku rakovodstvotona zdru`enieto treba da dade i"ot~et” za negovata rabota pred~lenstvoto. Da ka`at za {to gipotro{ile nivnite 20 denari{to sekoj mesec Fondot za pen-zisko osiguruvawe im zadr`uvaod penzijata za ~lenarina nazdru`enieto i za Sojuzot. Daka`at kolkumina od niv dobilemedali na penzionerskitesportski natprevari, kolkumi-na dobile aplauz na nastapitena reviite na pesna, muzika iigra, koi sekoja godina seodr`uvaat vo 5 regioni, kolku-mina bile na ekskurzija, na ne-koja sredba kako {to se: "Blak-ceto na baba” - tradicionalnovo organizacija na penzioneri-te vo Veles, na "Tomina nedela”vo Vinica, na kulturnite sred-bi na penzionerite od jugoza-padniot region vo Makedonija ina drugi dru`ewa so i bez po-seben povod.

Penzionerite se pred golemamaka vo ovie meseci, kogo da goodberat da rakovodi so zdru-`enieto na penzionerite i soSojuzut za narednite 4 godini.Da procenat dali dosega{nite"glavni” vo zdru`enieto se do-ka`ale za povtorno da bidatizbrani. Da ka`at dali tie go-re, vo Sojuzot, se borele za daim se zgolemat penziite, da mo-`at penzionerite od Skopje dase vozat vo gradskite avtobusipove}e pati vo nedelata bes-platno, da pojdat na bawskarekreacija sedum-osum denakako gosti na Vladata, se raz-bira, besplatno, mo`at li danajdat lekovi na recepta kogaim treba, da vidat i da ~ujatnekoi od onie {to gi poznavaat,nivni vrsnici, da govorat voParlamentot, na sednicite naUpravniot odbor na FPIOM. Daka`at kolku se zadovolni odorganizacijata na sportskiteigri i na reviite, od brojot naklubovite za dneven odmor napenzionerite, mo`at li da naj-

dat mesto vo penzionerski domako stanale stanben vi{ok vosemejstvoto i za mnogu drugi ra-boti od interes na penzioneri-te. Tie se zainteresirani i zaodnosot na "nivniot Fond zapenzisko”, kon niv, a i od dr`a-vata, od {to ne sekoga{ se za-dovolni, pa na ovie zimski sre-}avawa }e ka`at i }e predlo-`at, a i }e gi potsetat mladitedeka ne treba da gi zaboravaatstarite, za{to i tie }e ostarat,ta }e `alat ako nivnite potom-ci ne gi "sajdisuvaat”. Iskranade` denovive im be{e aberotna Vladata deka donesla "Na-cionalna strategija za starilica” za 2011-2020 godina sokoja se predviduva podobar `i-vot na starite, podobar odnosod strana na Dr`avata kon niv,podobra zdravstvena za{tita,pove}e starski domovi, penzio-nerski odmorali{ta i mnogudrugi dobri ne{ta za podobar ipodostoinstven `ivot na star-cite - dedovcite i babite.

Mnogu raboti od ovoj penzio-nerski son, penzionerite o~e-kuvaat da gi vidat i na jave.

Du{ko [urbanovski

Zimski gri`i na penzionerite

Izrabotila: Cvetanka Krstevskapenzionerka od Skopje

\

\

\

NASTANI PENZIONERplus fevruari 20112

Noviot sostav na Sobranieto naZdru`enieto na invalidi natrudot i korisnici na inva-

lidska penzija vo Tetovo ja potvrdidoverbata na potesnoto rakovodstvoi ja oceni kako uspe{na aktivnosta

vo izminatite ~etiri godini. ^leno-vite na Sobranieto za pretsedatelgi reizbra Jugoslav Arizankovski,za potpretsedatel Jahja Skenderi,dodeka za sekretar Gido Boj~evski.Novoto pretsedatelstvo kakoizvr{en organ na Sobranieto go so-~inuvaat 15 ~lenovi od koi {estmi-na se izbrani za prv pat. Na konsti-tuivnata sednica {to se odr`a na 22dekemvri 2010 godina, izbrani se 4delegati vo SZITKIP i eden voodborot za kontrola.

Tetovskoto Zdru`enie go so~inu-vaat nad 3.200 ~lenovi vo mesniorganizacii na naseleni mesta isekcii vo rabotni kolektivi. Izbor-nite sobiri vo bazi~nite strukturigi sledele okolu 30 otsto od ~len-stvoto, kade se izvr{il izbor na lo-kalnite rakovodstva i delegati za

op{tinskoto zdru`enie.Na konstituivnata sednica dele-

gatite od bazi~nite strukturi oso-beno vnimanie posvetija na aktiv-nostite ostvareni vo izminatiot ~e-tirigodi{en period. Pozitivno seoceneti naporite na Zdru`enieto zapodobruvawe na `ivotnite uslovi na~lenstvoto. Vo izminatite ~etirigodini, 600 ~lenovi dobile pari~napomo{ po 1.000 denari, vo 30 semej-stva bile izvr{eni poseti poradibolest i pritoa dodeleni se pari~nisredstva ili nekoj drug vid podaro-ci, a ova zdru`enie praktikuva dapritekne so pari~na pomo{ od 10.000denari vo slu~aj na lekuvawa vostranstvo ili elementarni nepogo-di. Poslednive dve godini na 450~lenovi im bile obezbedeni ogrevnidrva - vkupno nad 2.600 prostornimetri po poniski ceni od pazarnite.Za ovaa aktivnost ve}e se anga`ira-ni 1.600 prostorni metri za tekov-nata godina. Nad 1.000 invalidi bi-le del od ekskurziite {to bileorganizirani vo Mavrovo, Mariovo,Ohrid, Struga, Debar, ezeroto Koz-jak, Kru{evo i drugi mesta. Tetov-skite invalidi duri ~etiri pati bi-le ekipni pobednici na republi~ki-te sportski natprevari, od koi votri navrati se odr`uvale vo Tetovo.Imaat sopstvena pea~ka grupa kojaispolnuva narodni pesni na make-donski, albanski, turski i na drugijazici od regionot.

G. Eftoski

Konstitutivno sobranie na ZITKIP Tetovo

Potvrdena doverbata nadosega{noto rakovodstvoVo ramkite na planiranite

aktivnosti na Zdru`enieto napenzioneri od Bitola, na 21

dekemvri 2010 god. se odr`a sedni-ca na Sobranieto.

Sednicata se odr`a vo golematasala vo prostoriite na zdru`enietona penzioneri so prisustvo na pret-stavnici, skoro od site Mesni zaed-nici. Sobranieto go otvori i go vode-{e pretsedatelot Stevo Bojaxiev.

Pretsedatelot na Nadzorniotodbor Stanko Sipkovski, pred pri-sutnite ja elaborira{e rabotata voizminative nekolku meseci od koga

se izbrani, prezentiraj}i go rabo-teweto i sproveduvaweto na zakon-skite normi od strana na rakovod-niot tim na zdru`enieto, so napo-mena deka na slednata sednica naSobranieto }e ja prezentiraat ra-botata za izminatata godina, bezrazlika na nastanatite komplika-cii vo sredinata na godinata koga semenuva{e staroto rakovotstvo, arabotata ja prevzede novoto rako-vodstavo na penzionerite.

- Anomaliite koi se pojavuvaat sotekot na rabotata, kolku i da ne sa-kame da se prisutni sepak se pojavu-

vaat, a nastojuvame istite {to emo`no pobrgu da se re{avaat. Pros-toriite, odr`uvaweto na sostanocivo Zdru`enieto na bitolskite pen-zioneri, kako nikoga{ do sega seotvoreni za site penzioneri, zaonie koi imaat interes za unapredu-vawe na zdu`enieto so novi idei,predlozi i zamisli, - istakna pret-sedatelot na IO Tome Ilioski.

Vakvata praktika na otvorenost itransparentnost, }e prodol`i i po-natamu, ne uveruvaat od Zdru`enie-to na penzioneri vo Bitola.

D. T.

Sednica na sobranieto na bitolskite penzioneri

Na 25 dekemvri 2010 godina,Sobranieto na ZP na Ohrid iDebrca ja odr`a 9-tata sedni-

ca vo pro{iren sostav na koja se da-de retrospektiva na aktivnostitena site poliwa vo izminatata godi-na. Izve{tai podnesoa pretsedate-lite na organite i na komisiite iodborite.

Uvodno izlagawe za postignatiterezultati vo 2010 g. podnese pret-sedatelot na Izvr{niot odbor \or-|i Trp~eski, a za socijalnata za{-tita i za penziite i negativniotodraz vrz standardot na penzione-rite zboruva{e pretsedatelot naKomisijata za socijalna za{tita Zo-re Mickoski.

Za raspravata po noviot Statut naZP, govore{e pretsedatelot na Ko-misijata za statutarno-pravni ra-boti m-r Vaso Cvetanoski, izrazu-vaj}i zadovolstvo od odyivot napenzionerite.

Pretsedatelkata na Komisijata zakultura i na Aktivot na `eni penzi-onerki Ru`a Baleska, gi informi-ra{e delegatite na Sobranieto zasite organizirani kulturni mani-festacii i za u~estvoto na Aktivotna `eni i na peja~kata grupa "Raspe-ani Ohri|anki” na folklornite ma-

nifestacii i na kulturno-zabavni-te sredbi.

Pretsedatelot na Komisijata zastanbeni pra{awa Krste @ileski i~lenot \or|i Arnaudov, gi zapoz-naa delegatite na Sobranieto so te-

kot na procedurata za dodeluvawena lokacijata i izgotvenata urba-nisti~ka i planska dokumentacijana Domot za stari lica vo naselbata"Daljan”.

Za uspe{noto raboteweto na Klu-bot na penzionerite, preku koj okolu1.000 penzioneri godi{no se snab-duvaat so ogrevno drvo na 12 rati, sosirewe i so meso, informira{eupravitelot Sotir [ikaloski.

“Vo izminatata 2010 godina, iakomo`evme pove}e, sepak sme zado-volni od postignatite uspesi nasportski plan”, re~e pretsedatelotna Komisijata za sport i rekreacijaDragan Petreski.

Vo diskusijata u~estvuvaa SimonJakovlev, m-r Anastas Ivanovski,Dobre [alamanoski, Dobrila Tale-va, Zore Mickoski, Pande Veljanoski,Trajan Tolomanoski, Krste @ileski,Jon~e Petreski, Naum Puftoski iNaum Nedanoski. K. Spaseski

Na Devettata sednica na Sobranieto na ZP Ohrid i Debrca

Donesen noviot statut i raspi{ani novi izbori

Vo o{tinskoto zdru`enie nastarosni i semejni penzionerivo Kavadarci zavr{ija izbo-

rite za novi organi i tela i nosite-li na funkcii.

Po sprovedenite izbori vo ogra-nocite za novi rakovodstva na od-bori kako i za ~lenovi na novotosobranie i kandidati za izvr{niotodbor, na 23 dekemvri 2010 godinase odr`a konstitutivna sednica naSobranieto na Zdru`enieto na pen-zioneri koe broi 31 ~len. Za pret-sedatel be{e izbran Trajko Janku-lov, za potpretsedatel Mare Di-

movska. Za delegat vo Sobranietona SZPM prisutnite go izbraa Bla-goj An|u{ev. Voedno Sobranieto giizbra i ~lenovite na noviot Nadzo-ren odbor i na Statutarnata komi-sija. Nekolku dena podocna se kon-stituira i Izvr{niot odbor, zapretsedatel be{e izbran Traj~eStojanov, a za potpretsedatel d-r@ivko Popov. Paralelno so izbo-rite, se donese nov Statut na Zdru-`enieto i se izvr{i preregistraci-ja vo soglasnost so noviot Zakon zazdru`enija i fondacii.

F.Kostadinovska

Vo Zdru`enieto na penzioneriKavadarci izbrani novi organi

Zdru`enieto na pen-zionerite vo Rado-vi{ otvori Klub na

penzionerki kade tie mo-`at da se sre}avaat,informiraat i dru`at.Klubot e ubavo ureden odve{tite race na vrednitei uporni aktiviski pred-vodeni od pretsedatel-kata na Aktivot na `eni

penzionerki, Borka Krsteva. Voorganizacija na ovie aktivni `enibe{e odr`ana i maksembalska ve-~er, so prekrasni nosii, mnogu orai pesni.

Vo Klubot se planira da seodr`at i edukativni predavawaod strana na poznati lekari iprofesori, a }e se nastojuva da seotvori i izlo`ba na doma{ni ra-kotvorbi.

Posebno }e se odbele`i i 8 mart-Ma|unarodniot den na `enite.

Z.M.

Klub na penzionerki vo Radovi{

Vo zdru`enijata na penzioner-ite vo na{ata zemja vo ek sekonstitutivnite sednici na

sobranijata na koi se usvojuvaatprogrami za aktivnosta vo 2011 god-ina i se vr{i izbor na rakovodstva-ta na zdru`enijata i na delegati naSobranieto na SZPM.

Dosega konstitutivni sednici seodr`ani vo 11 zdru`enija na pen-zioneri od koi za 6 se objaveni in-formacii vo na{iot vesnik. Odostanatite treba da se odbele`ideka vo Zdru`enieto na penzioneriVeles za pretsedatel na ZP i zadelegat na Sobranie na SZPM be{eizbran Mom~ilo Markovski, voskopski Karpo{ za pretsedatel naSobranieto na ZP i za delegat naSobranieto na SZPM be{e izbran

Jovan Ginovski, a za pretsedatelna I.O. Trajko Savevski. Vo Zdru-`enieto na penzionerite vo Nego-tino na konstitutivnata sednica naSobranieto za pretsedatel be{eizbran Petar Zahar~ev, a za delegatna Sobranieto na SZPM Ilija Ange-lov. Vo Zdru`enieto na penzione-rite OVR Skopje za pretsedatel be-{e izbran Cvetko Merxanovski, aza delegat na Sobranieto na SZPMZdravko Petkovski.

Konstitutivna sednica odr`a iSobranieto na ZP Labuni{ta na kojaza pretsedatel be{e izbran Di-laver [a}irovski, a za delegat naSobranieto na SZPM Ramiz ]azi-moski. Na sednicata bea predlo`e-ni i mo`ni kandidati za rakovodnifunkcii vo SZPM. L.T.

Konstitutivni sednici na sobranijatana zdru`enijata na penzionerite

Na 29.11.2010 godina vo Zdru`enieto na penzio-neri za [tip i Karbinci se odr`a sednica naSobranieto na penzioneri, pri {to so korisna

diskusija se razgleda i so mnozinstvo glasovi seusvoi buxetot za 2011 godina.

Potoa pretsedatelot na Zdru`enieto na penzione-ri Mihail Vasilev gi zapozna delegatite so potre-bite na zdru`enieto vo 2011 godina, pri {to bea do-neseni odluki za otvarawe na penzionerski klub vos.Karbinci, za dodeluvawe na pedeset humanitarniprehrambeni paketi na socijalno zagrozeni lica, zacelodnevno rabotewe na bifeto pri zdru`enieto, kade penzionerite }eimaat pove}e vreme za dru`ewe, igrawe {ah, domino, tabla, kade so ~aj ikafe }e gi sledat sodr`inite na naj~itaniot vesnik "Penzioner plus”.

C. Spasikova

Donesen buxetot na ZP [tip za 2011 godina

Predlog odlukite za izmenu-vawe i dopolnuvawe na Sta-tutot na Zdru`enieto i za

utvrduvawe na pre~isteniot tekst,kako i Izve{tajot za finansiskotorabotewe za prvite devet meseciod 2010 godina, bea glavnite to~kiod dnevniot red na sednicata naSobranieto na Zdru`enieto napenzioneri "\or~e Petrov”, koja seodr`a na 24.12. 2010 godina. Vo ra-botata na sednicata, so koja rako-vode{e pretsedatelot na Sobrani-eto, Metodija To{evski, pokraj~lenovite na Sobranieto, naizvr{niot i nadzorniot odbor naZdru`enieto, u~estvuva{e i SokolMitrovski, gradona~alnikot naOp{tinata \or~e Petrov.

Vo svoeto obra}awe pred prisut-nite, gradona~alnikot izrazi go-lema blagodarnost za uspe{natasorabotka na Zdru`enieto na pen-zioneri so Op{tinata \or~e Pet-rov, koja se reflektira vo vkupno-to rabotewe na Op{tinata. - Ona{to go zapo~navme so mnogu entuzi-jazam, se pretvori vo sorabotka sovisok stepen na profesionalnost.Zdru`enieto so svoite aktivnosti,so u~estvo na manifestacii i dru-go, se stekna so prepoznatliv imixi za nego mo`e da se slu{nat po-falni zborovi i po{iroko od na-{ata lokalna samouprava. Toa eznak deka navistina vo nego imamelu|e koi seriozno se zalagaatZdru`enieto i vo 2011 godina dapostigne u{te pogolemi uspesi vo

sopstvenoto afirmirawe, a prekutoa i vo afirmacija na Op{tinata.Se nadevam deka kone~no }e se doj-de i do realizacija na zalo`bataza obedinuvawe na penzioneriteod \or~e Petrov vo edno edi-nstveno Zdru`enie - istaknaSokol Mitrovski.

Gradona~alnikot poso~ideka e `elno na site ~estvu-vawa, proslavi ili praznicina Op{tinata, penzioneriteda prisustvuvaat vo {to po-golem broj, i so li~en primerda im poka`at na pomladitegeneracii deka spomenicitei datumite imaat svoe zna-~ewe i govorat za istorijata i naOp{tinata i na makedonskiot na-rod.

Predlog Odlukata za izmenuvawei dopolnuvawe na Statutot na ZP"\or~e Petrov”, ja obrazlo`i Sne-`ana Mir~eska, pretsedatel naOdborot za Statut i pravni pra-{awa, koja istakna deka seizvr{eni izmeni i usoglasuvawasoglasno na odredbite na noviotZakon za zdru`enija i fondacii.

Vo raspravata u~estvuvaa Meto-dija To{evski, Metodija Novkov-ski i Voislav Ristevski.

Obrazlo`enie po Izve{tajot zaostvareni prihodi i rashodi naZdru`enieto za prvite devet me-seci od 2010 godina i Rebalanasot,kako i informacijata za snabdu-vawe so ogrevno drvo dade CvetkoMihajlovski, ~len na Izvr{niot

odbor i pretsedatel na komisijataza standard, finansirawe i soli-darnost. Toj istakna deka finan-siskiot plan vo prihodniot del seostvaruva soglasno planiranoto, so

zgolemuvawe na prihodite ostva-reni od kamati. Rashodite vo odre-deni pozicii se zgolemeni zaradinapraveni pogolemi tro{oci zaelektri~na energija i komunalnitaksi, za provizija na platniotpromet i za sednici na organite itelata.

Vo vrska so organiziranoto snab-duvawe so ogrevno drvo, be{e is-taknato deka na ovoj na~in greewe-to go obezbedile 620 ~lenovi odZdru`enieto, na koi im bile dos-taveni 4315 prostorni metri drva.Vo raspravata Dafina Dimi{kov-ska, Milorad Videvski, Qube Liv-rinski, Zmejko Veqanovski i TrpeJovanovski, posebno pozitivno jaocenija akcijata za organiziranosnabduvawe so drva.

Vaska Mickoska

Zdru`enie na penzioneri "\or~e Petrov”

Usvoeni izmenite i dopolnuvawata na Statutot

SORABOTKAPENZIONERplus fevruari 2011 3

Pretsedatelot na RepublikaMakedonija \orge Ivanov vonegoviot kabinet ja primi de-

legacijata na penzioniranite gene-rali na ARM. Pri toa stanalo zborza dostigawata na Armijata, zaevroatlanskite integracii, za

odnosot na instituciite kon odbra-nata i bezbednosta i sli~no.

Pretsedatelot na Zdru`enietona veteranite od odbranata, gene-ralot vo penzija Ilija Nikolovskiinformira{e za aktivnosta naovaa penzionerska asocijacija i po-

zitivno gi ocenireformite vo ar-mijata.

Na sredbata segovore{e za pro-ektot “ARM mojvistinski dom” pri{to generalite vopenzija pora~aadeka treba plani-ranoto da se rea-lizira.

M.D.

Penzioniranite generali kaj pretsedatelot Ivanov

Ministerstvoto za trud i socijalna politika iovaa godina organizira besplatna bawsko-klimatska rekreacija za korisnicite na pen-

zija. Onie penzioneri koi vo tekot na 2010 godinakoristele bawsko-klimatska rekreacija ovaa godi-na nemaat pravo na toa, so celda im se otstapi prostor nalicata koi ne mo`ea da ja ko-ristat uslugata lani.

Resorniot minister XeqaqBajrami informira{e deka odbuxetot se obezbedeni sred-stva za {est do 7.000 penzio-neri, no dokolku interesot epogolem, pari }e bidat obezbe-

deni i za ostanatite.- Uslugata opfa}a {est polni pansioni, no}evawa

so po tri obroka dnevno, bawska terapija, eden za-dol`itelen zdravstven pregled, tro{oci za prevozvo visina na edna povratna karta od mestoto na `i-

veewe na korisnikot do ustano-vata kade {to }e ja koristi uslu-gata. Korisnicite na penzija {tokoristat i pari~en nadomest zapomo{ i nega od drugo lice imaatpravo na pridru`nik za vreme nabawsko-klimatskata rekreacija,pojasni Bajrami.

"Ve~er”

Besplatna bawa za penzionerite

Vo prisustvo na 45 delegati od15 ogranoci Sobranieto naZP-Ko~ani odr`a izborna

sednica na koja za pretsedatel naI.O be{e izbran \orgi Serafimov,voedno i za delegat na Sobranietona SZPM.

Predhodno,stariot sostav naSobranieto na Ko~anskata penzion-erska organizacija odr`a ot~etnasednica na koja bea razgledaniizve{tajot za raboteweto na Zdr-u`enieto vo izminatite ~etirigodini i zavr{nata smetka.Op{tabe{e ocenkata deka se sozdadeniuslovi za us-pe{na rabota napenzionerite odKo~ani, so do-bivawe na noviprostorii zarabota, otva-rawe na klubovipo ogranoci, ka-ko i realizi-rawe na progra-mata za kultura,sport, zdravs-tvo. Sekretarotna SZPM DragiArgirovski, istakna deka ovazdru`enie pretstavuva primer voMakedonija na uspe{na sorabotka sogradona~alnikot i lokalnata sa-mouprava, za {to svedo~at i pos-tignatite rezultati.

Na izbornata sednica na Sobra-

nieto zboruva{e Du{ko [urba-novski, pretsedatel na SZPM pri{to gi istakna zalo`bite {to sepravat za zgolemuvawe na standar-dot na penzionerite, kako i zaotvarawe na penzionerski domovi icentri za prestoj {to e zacrtano ivo Nacionalnata strategija za starilica do 2020 godina.

Gradona~alnikot na Ko~ani, Rat-ko Dimitrovski, otkako pozitivnoja oceni rabotata na Ko~anskatapenzionerska organizacija i nejzin-iot pretsedatel, istakna dekaOp{tinata vo najubaviot del na

naselbata [atrovi}, za penzioner-ite opredeli prostor od 8,500 metri2 za izgradba na sovremen penzion-erski dom i deka }e pomogne voiznao|awe partneri za gradbatazaedno so ko~anskata penzionerskaorganizacija. K.Gerasimov

Izborna sednica na ko~anskata penzionerska organizacija

Na 28.12.2010 godina, Zdru`e-nieto na penzionerite "GaziBaba” ja odbele`i 38 godi{-

ninata od negovoto formirawe. Potoj povod se odr`a sve~ena sedni-ca na pretstavnicite vo organitei telata na Zdru`enieto na pen-zionerite i prisutnite gosti me|ukoi: gradona~alnikot na SkopjeKoce Trajanovski i gradona~al-nicite na op{tinite "Gazi Baba” iAra~inovo, pretsedatelot i sek-retarot na SZPM Du{ko [urba-novski i Dragi Argirovski,pretsedatelot na GSZP na Skopjed-r. Krsto Angeleski, pretseda-telite na zdru`enijata na penzio-nerite na Skopje i drugi.

Prigodno izlagawe za 38 godi{-ninata na Zdru`enieto na penzio-nerite podnese Du{an Pereskipretsedatel na Izvr{niot odbor.Sega vo zdru`enieto na penzione-

rite "Gazi Baba”, ima 11.650 pen-zioneri, so 14 ogranoci.

Pokraj organite na Zdru`enieto{to se zadol`itelni poZakonot i Statutot, voZdu`enito sega aktivnorabotat asocijativni for-mi na rabota, vo koi seopfateni nad 500 penzio-neri. Kako predizvici zarabotata na Zdru`enietose potrebite, interesite,inicijativite i `elbite napenzionerite, so napori i`elbi za nivno pro{iru-vawe preku novi formi isodr`ini na aktivnosti.

38 godi{ninata na Zdru`enietoja ~estita gradona~alnikot naSkopje - Koce Trajanovski i gra-dona~alnicite na op{tinite "GaziBaba i Ara~inovo.

Odbele`uvaweto prodol`i so

programa na KUD "Penzioner” odZdru`enieto i zaedni~ko dru-`ewe so veselo i prijatno raspo-

lo`enie. Vo ~est na 38 godi{ni-nata izdadena e Publikacija ~ijavtor e Du{an Pereski-pretseda-tel na IO.

P.D.

Sve~enost i vo ZP "Gazi Baba# - Skopje

Vo Skopje na 21 januari po po-vod 57 godi{ninata od for-miraweto se odr`a sve~ena

sednica na Zdru`enieto na penzio-

nerite na op{tina "Centar” na kojaza razvojot i deluvaweto na organi-zacijata zboruva{e Pavle Spasev,pretsedatel na IO. Pri toa toj po-

sebno se zadr`a na aktivnos-tite vo minatata godina, oso-beno za obezbeduvawe na do-kumentacija za izgradba napenzionerski dom, za izgotvu-vaweto nov Statut na zdru`e-nieto usoglasen so Zakonot zazdru`enija i gra|ani, zaizvr{enata preregistracija,kako i za uspe{no zavr{eniteizborni aktivosti.

Be{e istaknata i uspe{nata so-rabotka so gradona~alnikot naSkopje Koce Trajanovski i grado-na~alnikot na op{tina Centar Vla-dimir Todorovi}, za {to im se do-deleni blagodarnici.

Za sportisti za 2010 godina beaproglaseni Dimitar Janev i GoricaKostovska. Pehari im bea dodelenii na Angelina Temelkova i Vese-linka Stoj~evska za desetgodi{nokontinuirano u~estvo na penzio-nerskite sportski natprevari.

A.D.

Sve~ena sednica na ZP "Centar# - Skopje

Premierot Nikola Gruevski vopridru`ba na ministerot zatrud i socijalna politika

Xeqaq Bajrami, negoviot zamenikSpiro Ristovski i generalniotdirektor na Fondot za penzisko iinvalidsko osiguruvawe Isni Jaku-pi so svoite najbliski sorabotnici,na osmi januari 2011 godina go pose-ti Penzionerskiot dom "Jane San-

danski” vo op{tinata Aerodrom voSkopje. Pritoa premierot Gruevskivleze vo nekolku semejni stanovipri {to se interesira{e za smes-tuva~kite kapaciteti i uslovite za`ivot vo Domot, za standardot, zazadovolstvoto od renoviraweto istopanisuvaweto so Domot od stra-na na Fondot PIOM, kako i za drugiproblemi {to gi ti{tat penzione-rite. Impresionirani od posetata,

stanarite iska`aa pozitivni mis-lewa, a nekoi se po`alija na niski-te penzii i visokite smetki za par-no greewe. Premierot objasni vokakva ekonomska sostojba e dr`a-vata i veti deka i vo naredniot pe-riod }e prodol`i realizacijata navladinite proekti za podobruvawena standardot na penzionerite, ka-ko {to be{e besplatnoto koristewe

bawski le~ili{ta, edno-dnevno besplatno vozeweso avtobus vo nedelata idrugi beneficii, vklu~u-vaj}i ja mo`nosta za zgo-lemuvawe na penziite iovaa godina.

Premierot Gruevski vosalata na Domot se sretnai so pogolem broj stanarii ~estitaj}i im gi novogo-di{nite i bo`i}nitepraznici razgovara{e za

pove}e aktuelni pra{awa i proble-mi od `ivotot na penzionerite.Obra}aj}i im se na prisutnite tojistakna:

„Po~ituvani penzionerki i penzi-oneri vo prvite dve godini otkakodojdovme na vlast, kako {to znaete,konstantno gi poka~uvame penziite.Potoa dojde svetskata kriza i mak-simumot {to mo`e{e da go napravi-me be{e da ne gi namaluvame penzi-

ite, kako {to napravija vo mnogudrugi dr`avi, odnosno da gi zad-r`ime na toa nivo. Sega, se nadevamkrizata kako zaminuva ni se sozda-vaat mo`nosti povtorno da ima ne-koe poka~uvawe. Ovozmo`ivme, se-koj petok preku Javnoto pretprija-tie vo Skopje da ima besplatenavtobuski prevoz, besplatno odewevo bawa i drugo.”

Vo razgovorot prisutnite iska`aazadovolstvo od akciite {to gisprovede Fondot za podobruvawe nausloviote za `ivot vo Domot, kako iod pomo{ta {to proizleze so rea-lizacijata na vladinite proekti zapodobruvawe na standardot na pen-zionerite. Pokraj socijalniotaspekt na problemite, tie projavijainteres za pointenzivno i porazno-vidno ispolnuvawe na duhovnite

potrebi, preku organizi-rawe predavawa, kulturno-zabavni manifestacii idrugi oblici na dru`ewe irelaksirawe od problemitei te{kotiite {to gi namet-nuva starosta.

Na krajot od sredbata, voznak na blagodarnost i se-}avawe na denot na posetatapremierot na penzioneriteim podari televizor i u{teedna{ im posaka dobrozdravje i posre}en `ivot voDomot.

Premierot dade i izjava za jav-nost vo koja, pokraj drugoto,istakna: “Ona {to mo`am da gozabele`am e deka penzioneritemnogu go cenat toa {to vo 2007 i2008 godina Vladata vo pove}enavrati izvr{i poka~uvawe napenziite, taka {to porasnaa voprosek za okolu 34 otsto. Iakovo minatite dve godini mnogudr`avi niz Evropa gi namalijapenziite, kaj nas uspeavme da gizadr`ime na istoto nivo i sega,kako }e zaminuva krizata, taka

}e se trudime da izvr{ime pozitiv-na proekcija, odnosno, da odime konnovi zgolemuvawa.

Isto taka, vidov deka stanariteod Domot se mnogu zadovolni odmerkite na Vladata za sedmodnevnarekreacija na bawa i dobar del odniv go iskoristile toa i ubavo sipominale. Nemaat nekoi serioznizabele{ki, {to zna~i deka proektotmo`e da prodol`i. Vladata za ovaa

godina rezervira sredstva za ovaanamena. Nie ne rabotime ad-hog, tu-ku planski i se nadevam deka i na-rednata godina }e ima takva mo`-nost, osobeno sega koga gledame de-ka penzionerite navistina se zado-volni od toa {to im se ovozmo`uva,zatoa {to tamu, osven bawi, imaat ibesplatni lekarski pregledi i dru-gi udobnosti. Mnogu se zadovolni iod besplatno vozewe so avtobuseden den vo nedelata, a }e se obi-deme vo idnina vo konsultacija soGradot da se zgolemi barem za u{teeden den. Znaeme deka se tro{oci,no vo razgovor so Gradot }e se obi-deme da najdeme nekoe re{enie. Sena se, imavme prijatna sredba so po-ve}e lu|e koi {to svoite penzio-nerski denovi gi pominuvaat ovdevo ovoj objekt, kade {to dr`avata setrudi maksimum da im ovozmo`i {toe mo`no poubav `ivot vo ovie niv-ni povozrasni godini”.

Mendo Dimovski

Premierot Nikola Gruevski gi poseti penzionerite vo Domot "Jane Sandanski” voop{tinata Aerodrom vo Skopje

I ovaa godina zgolemuvawe na penziite?

INFO PENZIONERplus fevruari 20114

\

\

- So zdrava hrana, ve`bi prepo-ra~ani od fizioterapevt i tangozabava, - vaka Novo Nordisk napenzionerite od Skopje im pora~ada se borat protiv dijabetesot

Tancuvajte, ve`bajte, hranete sezdravo. Ova im go pora~a najgolemi-ot proizvoditel na insulin NovoNordisk na okolu 300 penzionerikoi prisustvuvaa na dru`eweto pod

mototo "Odberi zdravje, bidi akti-ven”. Na nastanot {to se odr`a voSkopje, be{e podgotven specijalenru~ek kako primer za toa kako mo`eso zdrava hrana da se borime protivdijabetesot. Za vreme na ru~ekotnutricionistkata Cveta Dinevaodr`a predavawe na koe na penzio-nerite im go objasni vlijanieto nahranata vo prevencijata od dijabe-tes, za na~inite kvalitetno da sehranat onie koi ve}e ja imaat ovaabolest i da spre~at pojava na komp-likacii. Fizioterapevtot GoranSanevski na penzionerite im objas-ni na koj na~in mo`e da si go podob-rat kvalitetot na `ivotot prekuve`bi i dvi`ewe. Negovata kole{-ka Maja Ulk, pak, im poka`a na za-interesiranite nekolku ednostavnive`bi koi mo`e da gi pravat sami vosekakvi uslovi. Po nea nekolku paratango-tan~eri go po~naa zabavniotdel so koj Novo Nordisk na penzio-

nerite im pora~a deka dvi`eweto izdraviot `ivot mo`at da bidatistovremeno i zabava. Na zabavataza kuso vreme im se pridru`ija go-lem del od prisutnite, taka {to namomenti na podiumot nema{e mestoza site koi tancuvaa.

- Pokraj rabotite {to gi nau~iv-me, nastanot ne pottikna, za toa, dapo~neme da primenuvame mnogu odrabotite koi ve}e sme gi znaele, a

koi }e pridonesatza za~uvuvawe nana{eto zdravjeosobeno vo borbi-te protiv {e}er-nata bolest - ve-lat penzioneriteod Aerodrom. Tiemasovno gi animi-raa svoite ~leno-vi za aktivno pri-sustvo me|utoa i

za kontinuirana odr`livost vosproveduvaweto na preporakite. Voimeto na site prisutni penzionerirakovodstvoto na penzionerite odAerodrom se zablagodari na NovoNordisk za idejata i na ovoj na~inda im pomogne za prevencijata i na-maluvawe na {tetite vo borbataprotiv dijabetesot.

Nastanot pretstavuva prodol`e-nie na prednovogodi{nata zabava{to se slu~i vo starskiot dom voZloku}ani koga na tamo{nite stana-ri pokraj predavawata i tangoto No-vo Nordisk im podeli novogodi{nipaketi so zdrava hrana. Od Zdru`e-nieto na penzionerite od Aerodromiska`uvaat nade` deka so sli~niaktivnosti i vo idnina Novo Nor-disk }e im pomaga na postarite lu|e,kako i na site drugi generacii, pre-ku iska`uvawa od eksperti i prak-ti~na edukacija da se odr`i zdrav-jeto i podobri sostojbata. I.G.

Tango vo ritamot na zdravjeto

Site zdru`enija na penzionerivo R. Makedonija se imenuva-at na ist na~in. Se razliku-

vaat samo po imeto na op{tinata nakoja pripa|aat. Vo poedine~nitestatuti gi imame imiwata: Zdru-`enie na penzioneri na op{tinataKo~ani, Zdru`enie na penzioneriod op{tinata Ohrid, Zdru`enie napenzioneri na op{tinata KiselaVoda i taka po red za site 59op{tinski zdru`enija. Dali vakakonstruktuirani oficijalni imiwana op{tinskite zdru`enija se pot-polno soglasni so zakonite koi gireguliraat pra{awata so imeto ilinedostasuva nekoj element? Odgo-vorot bi bil (so prizvuk na revolt)o~ekuvan: Kako mo`e voop{to da sepostavi takvo pra{awe koga zdru-`enijata se registrirani pod tieimiwa od nadle`ni (i stru~no kom-petenti) institucii - osnovnitesudovi (porano) odnosno sega Cen-tralniot Registar. Replikata bibila deka e napraven propust i odnadle`nite za registracija, odorganite na zdru`enijata, od javni-ot pravobranitel duri i od ~leno-vite na zdru`enijata. Vo formula-cijata na imiwata nedostasuva ~et-vrtiot element - sopstvenoto ime.

Sega{nite oficijalni imiwa naop{tinskite zdru`enija sodr`attri zakonski zadol`itelni ele-menti. Go sodr`at zborot "zdru`e-nie” kako vid na organizirawe, po-toa vidot na kategorijata gra|ani{to se zdru`uvaat - penzioneri, iteritorijata na koja deluva, pripa-|a toa zdru`enie - imeto na op{ti-nata. Kade e ~etvrtiot element voformulacijata na imeto - SOP-STVENOTO IME? Ne e sopstvenoime Ko~ani, Ohrid, Kisela Voda voimiwata na tie zdru`enija. Toa se-

ga ne se, a bi mo`ele da bidat kogabi bile dodadeni pod navodnici.Toga{ potpolnoto ime bi glaseloZdru`enie na penzionerite naop{tinata Ko~ani "Ko~ani”.

Koga, kako {to se praktikuva, naimeto }e se dodade i imeto na se-di{teto na zdru`enieto, toga{imeto na op{tinata }e go imameduri tri pati - Zdru`enie na pen-zionerite na op{tinata Ko~ani"Ko~ani” - Ko~ani. Vaka imiwatabi bile potpolni, zakonski isprav-ni, no ne prakti~ni vo komunikaci-jata. Zatoa bi bilo poprakti~no iposimpati~no koga za sopstveno imena zdru`enie bi bilo nekoja asoci-jacija za penzionerite. Primer:"Penzioner”, "Treta doba”, "Zlatnaesen”... So edna od takvite asocija-cii imeto na zdru`enieto od Ko~a-ni bi glaselo Zdru`enie na penzi-onerite od op{tinata Ko~ani "Pen-zioner” - Ko~ani. Vo takov slu~aj biimale i prakti~no skrateno ime -ZP "Penzioner” - Ko~ani.

Analogno na neophodnosta od ko-rekcija vo imiwata na zdru`enija-ta, istoto treba da go stori i niv-niot sojuz,SZPM. Najsoodvetna aso-cijacija za Sojuzot bi bila tokmuposo~eniot primer - Penzioner.

Nesfatlivo e kako tolku godinise provlekuva, tolerira propustotso nedostatok na sopstveno ime voformulacijata na imeto na zdru`e-nijata. Sekako odgovornosta za toae neodgovornosta na instituciiteza registrirawe, neodgovornosta najavniot pravobranitel vo svojstvoinspekciska nadle`nost, nemar-nost na organite na zdru`enijata,pa i nezainteresiranosta na ~leno-vite na zdru`enijata.

Haralampi Arsovskipenzioner od Ko~ani

Pisma do redakcijata

Izmena na imiwata na zdru`enijata na penzioneri

Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe eobjaven vo "Sl. vesnik na RM# broj 80/93 od 30dekemvri 1993 godina, a negovite izmeni i dopolnu-

vawa se objaveni vo "Sl. vesnik na RM” broj 3/1994,14/1995, 71/1996, 32/1997, 24/2000, 96/2000, 50/2001,85/2003, 50/2004, 4/2005, 84/2005, 101/2005, 70/2006,153/2007, 152/2008, 161/2008, 81/2009, 156/2009 i 83/2010.Zna~i, ovoj Zakon e menuvan i dopolnuvan 19 pati, aUstavniot sud na RM ima ukinato ili poni{teno pove}eodredbi od Zakonot duri so 29 odluki, koi se isto takaobjaveni vo "Sl. vesnik na RM#.

Me|utoa, se u{te od Zakonodavno-pravnata komisija naSobranieto na RM ne e utvrden i objaven vo “Sl. vesnikna RM# pre~isten tekst na Zakonot za penziskoto iinvlidskoto osiguruvawe (ZPIO), iako istata pove}epati e ovlastuvana, da go napravi toa! Taka, so ~len 34 odZakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na ZPIO ("Sl.vesnik na RM” broj 24/2000 od 29 mart 2000 godina), eovlastena Zakonodavno-pravnata komisija na Sobra-nieto na RM da utvrdi pre~isten tekst na Zakonot.Povtorno, so ~len 60 od Zakonot za izmenuvawe i dopol-nuvawe na ZPIO ("Sl. vesnik na RM# broj 153/2007 od 20dekemvri 2007 godina), e ovlastena Zakonodavno-prav-

nata komisija na Sobranieto na RM da utvrdi pre~istentekst na ZPIO. Po tret pat, so ~len 3 od Zakonot zaizmenuvawe i dopolnuvawe na ZPIO ("Sl. vesnik na RM”broj 81/2009 od 30 juni 2009 godina), e ovlastenaZakonodavno-pravnata komisija na Sobranieto na RM dautvrdi pre~isten tekst na ZPIO.

No, za `al, do sega toa zakonsko ovlastuvawe, ne eiskoristeno!? Kade e tuka a`urnosta vo raboteweto naZakonodavno-pravnata komisija?

Vo nepre~isteniot tekst na ZPIO ne mo`e da se snajdenitu pravnik-advokat, a ne pak ~ovek koj saka da se za-poznae so pravata i obvrskite predvideni so ovoj Zakon.

Nemam ni{to protiv toa da se donesuvaat novi zakoni.Fakt e deka vrz osnova na zakonite funkiconira prav-na dr`ava. No, za da funkcionira odreden zakon trebadobro da se obmisli, da bide jasen i precizen i da bidesprovedliv za podolgo vreme, a ne da se menuva i dopol-nuva samo otkako {to }e se donese. Takvata praktikapredizvikuva konfuzija so donesenite zakoni, koi ~estone se razbiraat i dosledno ne se sproveduvaat.

Stamen Filipovpenzioner od Aerodrom - Skopje

Potreba od pre~isten tekst na Zakonot za PIOM

Vo Moskva neodamna be{e obja-ven na ruski jazik romanot"Omraza - dlaboko” od pozna-

tata pisatelka od na{ata zemja,Dragica Naj~eska. Deloto na Naj~es-ka se pojavi vo edicijata "Svetskiromani”, a vo prevod na poznatataslavistka Olga Pankina, koja e pro-motor na makedonskata kni`evnostvo Rusija. Toa be{e povod da dozna-eme ne{to pove}e za ova delo, kakoi za celokupnoto tvore{tvo na Naj-~eska. Vtorata informacija ka`uvadeka ovoj roman, vo 2010 godina vobibliotekata "Bra}a Miladinovci”e proglasen vo desette naj~itaniknigi, edinstvena od na{ avtor.

[to pretstavuva ovoj prevod zaVas i za na{ava zemja?

- Toa se slu~i sosema neo~ekuva-no. Vo Dru{tvoto na pisatelite naMakedonija, pred godina i polovina,se odr`a promocija na zbirkata ras-kazi od makedonski avtori vo pre-vod na ruski jazik od Olga Pankina.Vo nea be{e zastapen i moj raskaz.Pri taa sredba, na Olga Pankina i gopodariv mojot roman "Omraza - dla-boko”. Samo po dva meseca mi ispra-ti pismo vo koe bukvalno stoe{e va-ka: "Va{iot roman go pro~itav voeden zdiv. Ne samo {to e sovremen,tuku za `al e i aktuelen. Ako midozvolite se }e ostavam i }e go pre-vedam. Potoa veruvam deka }e najde-me i izdava~”.

Taka i se slu~i. Romanot be{epreveden i izleze od pe~at vo reno-mirana izdava~ka ku}a vo Moskva.Ve}e se prodava vo edna od najgole-mite kni`arnici i e distribuiranvo dvaesetina biblioteki vo gradot.Mislam deka ne treba pove}e da sezboruva za seta vozbuda i sre}a do-`iveana vo ovie izminati nekolkumeseci. Imav ~uvstvo kako da sumpreletala vo taa ogromna zemja soporakata {to ja nosi romanot. Is-tovremeno, smetam deka sekoja na{akniga {to }e se prevede na koj bilojazik, osobeno na golemite svetskijazici, e od neprocenlivo zna~eweza afirmacija na na{ata makedon-ska kultura i jazik.

Sosema nakuso, {to obrabotuvaovoj roman?

- Ne e lesno za eden avtor nakusoda raska`uva za sodr`inata na svojroman. Re~isi nevozmo`no e. No,eve, }e se obidam. Vo romanot "Om-raza - dlaboko” se prosleduva sud-binata na dvajca mladi, mom~e i de-voj~e, koi slu~ajno se sretnuvaat,Germanec i Makedonka, vo sovreme-ni uslovi na `iveewe. Nivnataqubov, po~nuva vo Makedonija.Trgnuvaat vo `ivotot zaedno. Otka-ko vleguvaat vo brak i pretstoi ra-|aweto na nivnoto dete, preminuva-at da `iveat vo Germanija kaj rodi-telite na mom~eto. Za `al tamu sesudruvaat, pred se vo najbliskotosemejstvo, so se u{te neiskoreneti-te nacionalno-nacionalisti~kistrasti od vremeto na Vtorata svet-

ska vojna, posebnokaj generaciite odvojnata. Roditeli-te na mom~eto, ne-govata sopruga neja prifa}aat kako~len na semejstvo-to, bidej}i ne eGermanka, pa durii deteto koe taa gora|a, nivniot vnuk,sinot na nivniotedinstven sin. Qubovta i bra~natazaednica vo takvite uslovi ne mo`eda opstoi. Nesporno e deka se u{te eprisuten problemot na me{anitebrakovi od razli~nite nacional-nosti, a i ne mo`eme da ka`eme de-ka e iskoreneta me|unacionalnataomraza. Jas vo ovoj roman se obidu-vam da dadam osuda na takvite sos-tojbi.

]e Ve vratam malku nanazad.[to Ve orientira na literaturnotvore{tvo?

- Prviot raskaz go napi{av kogaimav petnaeset godini. Istiot be{eobjaven vo spisanieto “Idnina” {togo ureduva{e Aco [opov. Nabrgu po-toa, moi raskazi vlegoa vo Antolo-gijata na makedonskiot raskaz, {toja objavi Haralampie Polenakovi} i,na srpski jazik - Safet Burina. Toaseto me ohrabri da prodol`am sopi{uvaweto.

Otkako izleze od pe~at mojot prvroman "Peperuga so natopeni kriqa”vo 1969 godina, recenziran od Bla-`e Koneski, koga vo makedonskataliteratura ima{e objaveno mal brojromani od makedonski avtori, bevsigurna vo mojata literaturna pisa-telska opredelba. Potoa objavivzbirka "Raskazi”, zbirka poezija"Nespokoj”, go objaviv vtoriot roman"Druga majka”, zbirka raskazi za de-ca. Objavuvav raskazi i poezija vomnogu vesnici i spisanija vo ostana-tite jugoslovenski republiki. Voova vreme, bidej}i diplomirav naPravniot fakultet, prvite godinine bevme podeleni, studiravme kakoPravno-ekonomski, stanav asistentna Ekonomskiot fakultet. Na taarabota ostanav deset godini. No, to-ga{ sfativ deka premnogu se odda-le~iv od mojata opredelba da tvo-ram vo oblasta na literaturata i janapu{tiv profesorskata kariera.Slednite godini rabotev kako novi-nar. Iako i toga{ uspevav da nao|amvreme za literaturnoto tvore{tvo,no ne dovolno, re{iv da odam vopredvremena penzija. Za toa nikoga{ne se pokajav.

Napi{avte i objavivte pove}eknigi otkako se penzioniravte,otkolku pred toa. Kolku i koi kni-gi?

- Otkako se oslobodiv od "slu`-benite” obvrski, po penzioniraweto,mi se sozdade {iroko pole za tvo-re~ka rabota. Se dotoga{ pi{uvano-to, {to se nao|a{e vo koncepti ilivo pove}e verzii, go dorabotuvav, a

pi{uvav i novi romani. Izvesnovreme po penzioniraweto, pred s¢ gopreizdadov romanot "Druga majka”.

Objaviv zbirka raskazi zadeca od predu~ili{na voz-rast, "Za gluv~eto, ma~kite,za me~kite, rip~iwata...” Po-toa go objaviv romanot"Krstopati”. Go zavr{iv iobjaviv romanot "Omraza -dlaboko” i romanot "Do`i-votna jamka”. Isto taka obja-viv i nova zbirka poezija"Vratete mi go sonot”. So dru-gi zborovi, bogat ploden pen-zionerski sta` od skoro dvedecenii. Ova posebno go nag-lasuvam, bidej}i jas penzio-niraweto go do`iveav kako

otvorawe na {iroko pole za tvore~-ka dejnost. Pa duri i sega, vo najnovovreme, go dorabotuvam mojot roman"Ku}a na ezero”, koj se nadevam deka}e bide gotov i }e izleze od pe~atdo krajot na godinava. Se sobira inova Zbirka poezija.

Osven vo tvorewe, kako u{te Viminuvaat penzionerskite denovi?

- Ne mo`am da sfatam kako na ne-koi lu|e im e strav od penzioni-raweto. Zar malku zadovolstva imavo godinite koi potoa pretstojat?Pred se, pove}e da im se posvetimena semejstvoto, na decata, na vnuci-te. Vo celiot raboten vek, mnogumalku ni ostanuva vreme za niv.Isto taka, sekoj sigurno mo`e da siizbere nekakvo hobi, da otkrie vosebe nekoi darbi za koi od preza-fatenost i ne znael deka gi ima. Dase dru`i pove}e so drugarite od ge-neracijata, pa i so pomladite. Da sezapoznae so pove}e mesta od ubavi-nite na Tatkovinata, so patuvaweniz nea. Seto toa e `ivot, no bezstrogi normi koi gi nametnuva ra-botniot odnos.

Kakva poddr{ka imate od semej-stvoto? Im ja prenesovte liqubovta kon literaturata na }er-kite i na vnucite?

- Nitu edna `ena nema da uspee vonaukata i umetnosta ako ja nema pod-dr{ata i razbiraweto na semejstvo-to. [to se odnesuva do vtoriot delod pra{aweto - knigite vo na{iotdom se najbrojniot inventar. Kakoposledica na toa sekako se i nata-mo{nite opredelbi vo semejstvoto.Pogolemata }erka e profesor naInstitutot za klasi~ni studii naFilosofskiot fakultet pri Uni-verzitetot "Sv. Kiril i Metodij”, apomalata e docent na Fakultetot zadramski umetnosti i teatarski re-`iser. Edniot od moite vnuci efilmski re`iser, a drugiot studirana Ma{inskiot fakultet - indus-triski dizajn. Mislam deka so ova viodgovoriv na pra{aweto.

[to }e im pora~ate na penzione-rite i na idnite penzioneri?

- Sekoj neka se obide da gi zboga-ti denovite po penzioniraweto soubavi sodr`ini. Ima tolku ubavine{ta {to propu{tame da gi napra-vime dodeka sme vrzani so rabotnovreme i kako vraboteni `iveeme vostrogo opredeleni ramki, a po pen-zioniraweto pove}e ne e taka..

Cvetanka Ilieva

Sredba so pisatelkata Dragica Naj~eska

Da se tvori vo tretata dobae golemo zadovolstvo

\

\

\

\

\

TRIBINAPENZIONERplus fevruari 2011 5

Vesnik za sega{nite i za idnitepenzioneri

Izdava~:SZPM

Godina IV - broj 31 fevruari 2011 god.

BESPLATEN MESE^EN VESNIK

Izdava~ki sovet:Du{ko [urbanovski (pretsedatel)Andon Markovski\or|i SerafimovNurie Kadriu\or|i Trp~eskiGido Boj~evski^edo Georgievski iDragi ArgirovskiE-mail: argirovski@szpm.org.mk

Redakciski odbor:^edo GeorgievskiGlaven i odgovoren urednik;Dragi Argirovskizamenik glaven i odgovoren urednik;

^lenovi:Kalina Slivovska Andonova, urednik;Ivan~o Kuzmanovski,Kostadinka Kajmakoska,Cvetanka Ilieva,Hisen [akiriLektor:Verica Tocinovska

Adresa:SZPM "12 udarna brigada”br. 2. zgrada na SSM - SkopjeTelefon: 02 3223 710tel-faks: 02 3128 390Web: www.szpm.org.mkE-mail: kontakt@szpm.org.mk

Proekt Razvoj Makedonija

tel. 02 3213 227E-mail: prm@szpm.org.mk

Kompjuterska obrabotka:PRM

Pe~ati:Grafi~ki centar Skopje

Rakopisite i fotografiite ne sevra}aat.

Spored Zakonot, za vesnikot se pla}adanok spored posebna namalenadano~na stapka.

PENZIONERplus

Svoite nadle`nosti Fondot gi sprove-duva preku svoite 20 filijali i 10 de-lovnici

Iovoj pat }e istakneme deka Fondot naPIOM raspolaga so imot steknat ponekolku osnovi vo koj se smesteni

slu`bite za obavuvawe na redovnata dej-nost. Najgolemiot del (filijali i delov-nici) e so prevzemawe na korisni~kotopravo od strana na porane{nite op{estve-no-politi~ki organizaciii i samoupravniinteresni zaednici, del e izgraden sosredstva na Fondot, a so donesuvaweto naZakonot za penziskoto i invalidsko osigu-ruvawe vo 1995 godina (~len 179a), Fondotdobi pravo i obvrska da stopanisuva i soobjektite izgradeni za potrebite na koris-nicite na penzija.

Svoite nadle`nosti Fondot gi sprove-duva preku 20 filijali i 10 delovnici.

Najgolem broj filijali i delovnici se voisti objekti so podra~nite edinici na FZOso koj vrz osnov na delbeni bilansi eizvr{ena podelba na prostoriite. Delbe-nite bilansi voglavno se po~ituvaat, aistovremeno zaedni~ki komisii razgledaaoddelni filijali kade {to ima potrebakako i osnov za preraspredelba na prosto-riite za ovozmo`uvawe na podobri uslovii za toa e vo tek podgotovka na aneks-dogo-vori na delbenite bilansi.

Taka, na primer vo Del~evo i Resen, fi-lijalite se smesteni vo iznajmen delovenprostor bidej}i nema uslovi za normalnarabota vo starite prostorii, a istovreme-no se vodat aktivnosti za obezbeduvawe nasopstveni prostorii.

Vnesuvaweto na delovniot prostor vokatastarskata evidencija e zapo~nato od2008 god. i prodol`i do 2010 god., pri {tose obezbedeni imotni listovi za filijali-te vo Bitola, Prilep, Kumanovo, Struga,Gevgelija i Ko~ani. So prethodno obezbe-denite imotni listovi i za drugi filijali,se gleda deka od vkupno 29 filijali bezFilijalata vo Skopje (koja se nao|a vo sklopna administrativnata zgrada na Centrala-ta na Fondot), ima obezbedeno imotni lis-tovi za 16 objekti, odnosno prostori vo koise smesteni slu`bite na filijalite i de-lovnicite na Fondot na PIOM.

No, postapki vo tek ima za novoizgrade-niot objekt vo koj e smestena Centralata(zemji{teto na koe e izgraden noviot objekte sopstvenost na Fondot, a za objektot eizraboten elaborat i evidentiraweto e votek), kako i za drugite prostori na Fondotna PIOM.

Isto taka, Fondot na PIOM raspolaga iso domovi za `iveewe i klubovi za dnevenprestoj na korisnicite na penzija. Od vkup-no 37 domovi za `iveewe na korisnicite napenzija, Fondot stopanisuva samo so 13 do-movi od koi celosno (stanben i delovenprostor) se domovite vo \or~e Petrov,Avtokomanda, Aerodrom, Del~evo, Gevgeli-ja - tret dom, Kriva Palanka i Ko~ani, zakoi ima i imotni listovi (osven za domotvo Aerodrom). Vo ostanatite 6 domovi Fon-dot stopanisuva samo so stanbeniot pros-

tor, dodeka delovniot prostor go stopani-suvaat (izdavaat pod zakup) zdru`enijatana penzioneri. Domovite vo Prilep i DemirKapija seu{te se vodat na JPSSDP na RM.Ovie domovi se zapisni~ki prevzemeni odzdru`enijata vo 2001 godina, a so eviden-tirawe vo katastarskata evidencija se za-po~na vo 2008 i prodol`uva ponatamu.

Od 20 klubovi za dneven prestoj na ko-risnicite na penzija, Fondot raspolaga soimotni listovi za 6 i toa vo: MakedonskaKamenica, [uto Orizari, Kumanovo, Lozo-vo, Nov Dojran i vo zavr{na faza e za klu-bot vo Dra~evo. Klubovite vo Miravci,Bogdanci, Negorci i Kriva Palanka se vo-dat na RM. Fondot direktno stopanisuva soklubovite vo Dra~evo i Kumanovo, oglasenza izdavawe e klubot vo [uto Orizari iNov Dojran.

Preostanatite 10 klubovi se vodat nazdru`enija na penzioneri ili voop{to ne eevidentirana nivnata sopstvenost.

Isto taka, Fondot na PIOM lani doneseAkcionen plan za proda`ba na objektite zasmestuvawe, odmor i rekreacija na koris-nicite na penzija, koi se od nesu{tinskozna~ewe za negovata dejnost. Planot gousvoi Vladata na Republika Makedonija itoj ve}e se realizira.

Kako rezultat na ostvaruvaweto na ovojplan, po pat na javno naddavawe vo 2010god. bea prodadeni 21 del od TD "Borec” voBitola i TD "Spiro Zahov” vo Bansko, Stru-mica.

Na javnoto naddavawe lani, se prodadoa7 objekti - du}ani, i toa: 6 du}ani vo ram-kite na hotel "Borec” - Bitola i objektot zasmetuvawe, odmor i rekreacija na korisni-ci na penzija "Pero Stojanovski” vo Katla-novska Bawa.

Na ovoj oglas nema{e interes za komer-cijalniot del (kujna, golem restoran, biz-nis restoran, magacini, foaje, toaleti idel od podrum) vo sostav na hotelot "Borec”vo Bitola, nitu pak, za objektot vo sostavna TD “Spiro Zahov” vo Bansko, Strumica.

Fondot na PIOM pred tri meseci objavioglas za proda`ba na smestuva~kiot del vohotel "Borec” vo Bitola i oglas (po vtorpat) za proda`ba na du}ani i objekti koiostanaa neprodadeni po prviot oglas. Najavnoto naddavawe se prodadoa 9 du}ani.

I na ovoj oglas nema{e interes za komer-cijalniot del (kujna, golem restoran, biz-nis restoran, magacini, foaje, toaleti idel od podrum) vo sostav na hotelot "Borec”vo Bitola, so povr{ina od 1.593 m2, nitu zaobjektot vo sostav na TD "Spiro Zahov” voBansko, Strumica, so povr{ina od so 1.472m2. No, nema{e interes i za smestuva~kiotdel vo hotel "Borec” vo Bitola so povr{i-na od 3.594 m2.

So dosega{nata proda`ba vo Fondot napenziskoto i invalidskoto osiguruvaweuplateni se sredstva vo vkupen iznos od19.943.112,00 denari. So sredstvata sobra-ni od proda`bata na delovniot prostor voBitola }e se namirat obvrskite {to ovaaorganizacija gi ima kon svoite doveriteli.

m-r Sne`ana Kutuzovska

OD RABOTATA NA FONDOT NA PIOM

Zafati so rezultati Po~ituvani, so netrpenie go o~ekuvam izleguvaweto na vesnikot "Penzioner plus#. Ve molam voeden od broevite objavete gi najnovite izmeni vo Zakonot za penzisko i invalidsko osiguruvawe.

Milka Bogoeska od Prilep

Posledni izmeni na Zakonot za PIOM (Slu`ben vesnik na RM Broj156/2010 godina)

Penziskoto i invalidskoto osiguruvawe e dinami~na materija. Svedoci sme na mnogu izmeni naZakonot za PIOM. Najnovite izmeni se izvr{eni vo odnos na semejnata penzija, kako edno od osnovniteprava od PIO, sodr`ani vo Slu`ben vesnik na RM.Br.156/2010 godina. Izmenite se odnesuvaat vo odnosna posebnite uslovi za ostvaruvawe pravo na semejna penzija za vdovicata, vdovecot i roditelite, koise vo sila od 06.12.2010 godina. Za da bide pojasno vo ovoj tekst }e bide dostavena dosega{nata iizmenetata zakonska regulativa. Imeno, posebnite uslovi za ostvaruvawe pravo na penzija bea utvr-deni vo ~lenovite 72; 73 i 76 od ZPIO.

DOSEGA[NI USLOVISpored dosega{niot ~len 72 vdovica ostvaruva{e pravo na semejna penzija ako:1) do smrtta na bra~niot drugar napolnila 45 godini `ivot;2) do smrtta na bra~niot drugar bila nesposobna za rabota ili takva nesposobnost nastanala vo rok

od edna godina od denot na smrtta na bra~niot drugar;3) po smrtta na bra~niot drugar ostanalo edno ili pove}e deca koi imaat pravo na semejna penzija po

toj bra~en drugar, a vdovicata gi vr{i roditelskite dol`nosti sprema tie deca; 4) do smrtta na bra~niot drugar imala napolneti 40 godini koga }e napolni 45 godini `ivot - ili ako

vo tie godini stanala nesposobna za rabota.Vdovicata koja vo tekot na koristeweto na pravoto po osnova na vr{ewe na roditelska dol`nost

(stav 1 to~ka 3) stane nesposobna za rabota ili napolni 45 godini `ivot trajno go zadr`uva pravoto nasemejna penzija.

Vdovicata koja go zagubila pravoto na semejna penzija po osnova na vr{ewe na roditelskata dol`nostpo napolneti 40 godini `ivot, steknuva pravo na semejna penzija koga }e napolni 45 godini `ivot.

Soglasno dosega{nite odredbi na ~lenot 73 od ZPIO, vdovec steknuva{e pravo na semejna penz-ija ako:

1) do smrtta na bra~nata drugarka napolnil 55 godini `ivot;2) ako pred smrtta na osigurenikot, odnosno korisnikot na penzija koj go izdr`uval bil nesposoben za

rabota ili takvata nesposobnost nastanala vo rok od edna godina od denot na smrtta na osigurenikot,odnosno korisnikot na penzija;

3) po smrtta na bra~nata drugarka ostanalo edno ili pove}e deca koi imaat pravo na semejna penzijapo taa bra~na drugarka, a vdovecot gi vr{i roditelskite dol`nosti sprema tie deca;

4) do smrtta na bra~nata drugarka imal napolneto 50 godini, koga }e napolni 55 godini `ivot ili akovo tie godini stanal nesposoben za rabota.

Vdovecot koj vo tekot na koristeweto na pravoto po osnova na roditelska dol`nost stane nesposobenza rabota ili napolneti 55 godini `ivot trajno go zadr`uva pravoto na semejna penzija.

Vdovecot koj go zagubil pravoto na semejna penzija po osnova na vr{ewe na roditelska dol`nost ponapolneti 50 godini `ivot, steknuva pravo na semejna penzija koga }e napolni 55 godini `ivot.

Koga stanuva zbor za roditelite semejnata penzija, ~lenot 76 glase{e:Roditelot kogo osigurenikot, odnosno korisnik na penzija go izdr`uval do svojata smrt, steknuva

pravo na semejna penzija, ako:1) do smrtta na osigurenikot, odnosno korisnikot na penzijata napolnil 45 (majka) odnosno 55 godini

`ivot (tatko) i2) e pomlad od 45 godini, odnosno 55 godini i ako do smrtta na osigurenikot, odnosno korisnikot na

penzija bil nesposoben za rabota.

NOVI USLOVIKako posledica na Odluka na Ustaven sud na RM,se izvr{ija poslednite izmeni i dopolnuvawa

sodr`ani vo Zakonot za izmenuvawe na ZPIO, broj 156/2010 godina. Taka, vo novata sodr`ina na ~lenot72 se utvrdeni novite posebni uslovi za ostvaruvawe pravo na semejna penzija na vdovicata i na vdove-cot. Zakonodavecot go racionaliziral tekstot pa zatoa ~lenot 73 kade be{e uredena semejnata penzi-ja za vdovec, se bri{e.

Novata sodr`ina na ~lenot 72 glasi:Vdovica steknuva pravo na semejna penzija ako:1) do smrtta na bra~niot drugar napolnila 50 godini `ivot;2) do smrtta na bra~niot drugar bila nesposobna za rabota ili takva nesposobnost nastanala vo rok

od edna godina od denot na smrtta na bra~niot drugar;3) po smrtta na bra~niot drugar ostanalo edno ili pove}e deca koi imaat pravo na semejna penzija po

toj bra~en drugar, a vdovicata gi vr{i roditelskite dol`nosti sprema tie deca; 4) do smrtta na bra~niot drugar imala napolneti 45 godini koga }e napolni 50 godini `ivot - ili ako

vo tie godini stanala nesposobna za rabota.Vdovicata koja vo tekot na koristeweto na pravoto po osnova na vr{ewe na roditelska dol`nost

(stav 1 to~ka 3) stane nesposobna za rabota ili napolni 50 godini `ivot trajno go zadr`uva pravoto nasemejna penzija.

Vdovicata koja go zagubila pravoto na semejna penzija po osnova na vr{ewe na roditelskata dol`nostpo napolneti 45 godini `ivot, steknuva pravo na semejna penzija koga }e napolni 50 godini `ivot.

Vdovec steknuva pravo na semejna penzija pod uslovite uredeni so stavovite 1, 2 i 3 na ovoj ~len.Izmenetiot ~len 76 sega glasi:Roditelot kogo osigurenikot, odnosno korisnik na penzija go izdr`uval do

svojata smrt, steknuva pravo na semejna penzija, ako:1) do smrtta na osigurenikot, odnosno korisnikot na penzijata napolnil 55godini `ivot i2) e pomlad od 55 godini i ako do smrtta na osigurenikot, odnosno korisnikot napenzija, bil nesposoben za rabota.

Ako se sporedi starata i novata regulativa }e zabele`ime deka vozrasta za ostvaruvawe pravona semejna penzija za vdovicata se zgolemuva za 5 godini. Kaj roditelite se slu~uva istoto odnos-no vozrasta se zgolemuva za 5 godini i e identi~na kako za majkata taka i za tatkoto.

Poslednata informacija vo ovoj tekst e deka dokolku idnite penzioneri imaat podneseno barawe zasemejna penzija, a pokraj posebnite gi ispolnuvate i op{tite uslovi od ~len 71 od ZPIO (vo pogled nasta`ot) nadle`nata filijala na penziskoto i invalidskoto osiguruvawe }e donese soodvetno re{enie.

Stanka Trajkova

Pra{awa i odgovori

So 450.000 evra, godinava, }e sefinansira besplatniot prevoz navozrasni lica, informira gradska-

ta vlast. Sredstva }e bidat dodeleni naJavnoto soobra}ajno pretprijatie -“Skopje” vo vid na subvencii, a odlukatagi opfa}a `enite nad 62 godini, odnosno64 godini za ma`i. Besplatniot prevoz }eva`i samo v petok, i toa od 5 ~asotnautro do 24 ~asot nave~er. Od gradot,odlukata za subvencii ja objasnuvaat sonamalenite prihodi od proda`bata nabileti, na ova javno pretprijatie.

Imaj}i go predvid ekonomskiot stan-

dard na gra|anite, osobeno na vozrasnilica, lani, vo po~etokot na godinata,be{e voveden besplaten prevoz na ovaakategorija na patnici vo vozilata na JSPSkopje. So prevozot na ovie kategorii napatnici, se namaluva dnevniot promet iproda`bata na mese~ni bileti za pen-zioneri.

Subvenciite od 30 milioni denari zabesplaten prevoz na vozrasni lica, sedel od finansiskata pomo{ koja Gradot,godinava, }e ja dodeli na JSP, i iznesuvavkupno 70 milioni denari, odnosno mi-lion evra.

JSP i vo 2011 godinabesplatno }e vozi penzioneri

REKLAMI PENZIONERplus fevruari 20116

HRONIKAPENZIONERplus fevruari 2011 7

Voobi~aeno vladeemisleweto dekaso prestanuvawe-

to na aktivnata rabotai zaminuvaweto vo pen-zija, prestanuvaat ak-tivnostite na ~ovekot.Mo`ebi za nekogo e ta-ka, no koga se rabotiliteraturnoto tvore{-tvo ne edna{ sme seuverile deka ovde pen-zionirawe nema.

Kako potkrepa na na-vedenoto go izdvojuvame penzioni-raniot nastavnik Bogoja Tanevskiod Bitola, koj neodamna ja izdade

knigata monografija za"Dolno Oreovo”.

- Monografijata japravime za da ostanattragi za postoeweto nana{eto selo vo minato-to i vo sega{nosta, zamladite generacii ovdei vo stranstvo da se za-poznaat so `ivotot, no iso ispustuvaweto na ovaselo, za da znaat od ka-de poteknuvaat nivnitekoreni, beli Tanevski.

Izraboten e i rodoslov na semej-stvata od seloto, taka {to site oniekoi poteknuvaat od nego, bez razli-

ka kade tie se nao|aat sega, mo`atda vidat koi im se potomci, rodninii prijateli.

Bitolskiot pisatel Bogoja Tanev-ski so svoite 74 godini, i ponatamuuspe{no tvori. Toj e avtor na pove}eizdadeni knigi. "Ugornina”, "Ilin-denski ognovi”, "Provir niz vreme-to”, "^ekori vo mene”, "Sudbini”,"Razdenuvawe”, "Nagrizeni horizon-ti”, "Bitolski motivi”, "Povratok”,monodramata "Paralovski ~ukari”idve knigi so kni`evni kritiki. Odneodamna e i pretsedatel na "Pela-goniskite kulturno-nau~ni sredbi”koi se odr`uvaat sekoja godina vodel na Pelagonija.

D.Todorovski

Aktivni tvorci i po penzionirawe

Se slu{a glasot na nebotoTo{e Proeski pesna pee{e soangelite,pesna pee{e i solzi rone{e.Preku pesna Evropa i Amerika jamole{e:"Ne pra}ajte kumovi i popovida ne krstat i prekrstuvaat,nie ime si imameod na{ite dedovcii na{ite tatkovci.Ne primame nikakvi dodavki,ni pridavki,na{eto ime vekovnonie }e go ~uvame.Evropo i Ameriko

ne bidete dvoli~nine pravete i vtora gre{ka.Zarem ne vi be{e dostaso podelbata na Makedonija?Bra}a i sestrina tri strani razdelivte,a sega sakatei imeto da ni go smenite.Zarem od Boga ne se pla{ite?Zo{to vi smeta imeto Makedonija-koga site vie dobro znaetedeka druga Makedonijanema vo cel svet;edna e Republika Makedonijai ve~na }e bide,se dodeka postoi svetot

na ovaa zemja.Prestanetekumovi i popovida ispra}ate,ka`ete ja visti-nata od damninaza podelbata naMakedonija.Pokajte se i ne barajte pove}eimeto da go menimetoa narodot makedonskinikoga{ nema da go dozvoli!”

Cveta Jo{evska83 godi{na penzionerka od Bitola

avtorka na roman "@ivotot na Magdalena#

Sobrani od site strani,vozrasni, `eni i ma`idojdovme i si najdovme mirvo na{iot vtor domski {ir.

Domot ne zgri`idomot ne zbli`ikako bra}a i sestri`iveeme i peeme pesni.

Radosi i sre}nini vrvat dnite,

zatoa {to sakameda ne posetuvaat site.

Blagodarni sme site{to brgu ni minuvaat dnite,i sekoj nov den ovde vo domote kako bulka vo sonot.

Ne `alime i ne se kaeme{to dojdovme ovde,zatoa {to mir i spokojsi najdovme ovde.

Za kraj, vie idnibra}a i sestri,soberete sila, barajte sre}a,dojdete vo na{ite domoviskromni,za da vi bidat srcata polni.

Pandora Todorovskapenzionerka

od Skopje

Poetsko kat~e

Penzionirawe ne zna~i i pres-tanuvawe na rabotosposobnos-ta na penzionerot. Penzioni-

raj se i gledaj si gi vnu~iwata, ne esamo toa. Golem broj penzioneri i podobivawe na penzijata, si nao|aatrabotni aktivnosti i finansiskizarabotuvaat. Nekoi go pravat toaporadi niskiot buxet na semejstvo-to, nekoi poradi toa {to sakaat darabotat, da se zanimavaat so ne{to.Vo ovaa sosema se ubediv od ednamoja pro{etka niz pazarot vo Veles.

Prviot moj sogovornik be{e Mi-jal~e Jovanovski, koj go poznavam odporano koga rabote{e vo @TP vo

Veles. Gledam ~ovekot prodavaukrasni drvca i cve}iwa vo saksii.

- Pa ete prodavam. Se penzioni-rav odamna, ama ne se sedi taka do-ma, a i zarabotuvam nekoj denar,penzijata ne stasuva, - veli toj!

Vedna{ do nego be{e tezgata sozemjodelski proizvodi na Petre Ko-lev, koj re~e deka rabotel vo pora-ne{en "Lozar” od Veles, pa bil teh-nolo{ki vi{ok, a sega e penzioner.Re~e deka ima svoja zemja vo selotoi deka mora da ja obrabotuva, a zem-jodelskite proizvodi da gi prodava.

- Penzijata e mala. Soprugata ne-ma penzija, taa nikoga{ ne rabotela,

ako ne se zemjodelskite proizvodite{ko }e sostavime kraj so kraj.

Malku ponatamu zabele`av ednapostara `ena, koja prodava{e ple-teni ra~ni izrabotki (ele~iwa, ~o-rapi, kalci). Ja pra{av kolku giprodava kalcite? Mi odgovori 150denari. Rekov "Neli se mnogu evti-ni?”

- Pa, trudot ne go naplatuvam ce-losno. Jas sum penzionerka, imamdovolno slobodno vreme. Vidot seu{te dobro me slu`i, a i racete nemi otka`uvaat. Pa taka, eve...

Si rekov: "Bravo, za penzioneri-te!” Se dodeka ~ovekot se trudi daraboti e ~ovek.

M. Monevska

Penzioneri - rabotno aktivni

\

Op{tinata [tip i Zdru`e-nieto na penzionerite }egradat zaedni~ki Dom za

stari lica vo naselbata "Duzlak”.Spored gradona~alnikot na [tipZoran Aleksov, studijata ve}e enapravena, a vo tek e podgotovkaza povik za javno privatno par-tnerstvo za izgradba na domot, koj}e bide od regionalen karakter.Izgradbata }e ~ini 800 000 evra, aspored predvidenata dinamika,izgradbata treba da po~ne konkrajot na godinata. Ovaa ubavavest ja doznavme od razgovorot sopretsedatelot na {tipskite pen-zioneri, Mihail Vasilev so kojrazgovaravme za `ivotot na pen-zionerite vo [tip i okolinata.Me|u drugoto toj ne informira{edeka po povod novogodi{nite

praznici podeleni se 53 paketi soprenhrambeni artikli na najsiro-ma{nite stari lu|e.

Po povod novogodi{nite praz-nici go posetivme sega{niot pen-zionerskiot dom vo [tip vo kojima 12 garsioneri. Pri posetatarazgovaravme so stanarite: Veli-ka Stankova, Nikolina Paneva ko-ja ve}e 17 godini e stanar na do-mot, Nada Mihajlova SlavjankaMita{eva, Donka Mihajlova, idrugi na koi zaedni~ko im e domoti malata penzija od okolu 7do 8iljadi denari, a so koi sredstvapla}aat se, kirija, hrana, leko-vi...Sepak se zadovolni deka ima-at siguren pokriv nad glava, ne{-to za {to sonuvaat mnogu penzio-neri i stari lu|e od toj kraj. Vodomot se sretnavme i ja ~uvme pot-

resnata prikazna na 68-godi{nataPavlina Arsova koja be{e dojdenana poseta kaj svoite prijatelki.Taa so svojata penzija od 7 000denari se izdr`uva sebe i ~etvo-ro~lenoto semejstvo vo koe nikojne e vraboten. Celoto semejstvo,babata, }erkata, zetot i dvetevnu~iwja `iveat vo samo edna so-ba na periferijata od gradot. Ko-ga barale pomo{ od centarot zasocijalni gri`i bile odbieni, ve-rojatno {to taa prima penzija i nemo`e da gi tretiraat kako soci-jalni slu~ai!? Ponekoga{ zakoni-te se surovi, a treba da sodr`at ihumani elementi.

Se razdelivme od ovie skromnistari lu|e so vetuvawe deka pak}e im dojdeme vo poseta vo nekojadruga prilika. T. Boseovski

Proekt za Dom za stari za {tipski region

Masovnata migracijata vopo{irokiot debarski re-gion zatvori mnogu ku}i,

no otvori vrata za izgradba nastarski dom. Mladite zaminu-vaat na rabota vo stranstvo, apostarite ostanuvaat doma, bezdovolno gri`a. Toa sozdava po-treba za otvorawe, kako {to ve-lat samite debrani, ne na edentuku nekolku vakvi objekti.

- Na Debar potreben mu estarski dom bidej}i 75% smeostanati sami, decata ni se vostranstvo. Debar tuku, Centar@upa i Reka, treba da se dogo-vorat i da izgradat ne eden, tu-ku nekolku vakvi domovi, veli`itel na Debar.

-Dosta stari lu|e ostanatisme sami, taka {to bi bilo dob-ro i vo Debar da se izgradi edentakov dom, kade tie {to imaatpotreba mo`e da bidat smeste-ni, naglasuva drug.

Spored nekoi statistiki,okolu 15.000 debrani `iveat voSAD, a pove}e od 7.000 vo za-padnoevropskite zemji, glavnovo Italija i vo Germanija. Voisto vreme najmalku 300 stari

lica samuvaat vo svoite domovivo podra~jeto na Debar i Centar@upa. Pogolemiot broj od osa-menite se penzioneri, a edendel `iveat so parite {to im giispra}aat najbliskite od zemji-te vo koi rabotat.

Pretsedatelot na Zdru`enie-to na penzionerite, Besnik Po-cesta, veli deka postoi inici-jativa za izgradba na regiona-len dom, no oti konkretno seu{te nema ni{to.

- Vo Debar imame Dom na pen-zioneri so osum sobi za smestu-vawe na penzioneri, me|utoauslovite se nesoodvetni, veliPocesta.

Za izgradba na starski dompodgotvenost poka`uvaat i pe-~albarite, za da mo`e nivniteroditeli i bliski rodnini so-odvetno da gi zgri`at i so svo-ite sogra|ani zaedno da ja minatstarosta. Za{to, celiot `ivotgo minale vo rodnoto mesto i napoodminati godini te{ko mo`eda se priviknat na `ivot vostranstvo, kade {to se nao|aatnivnite deca.

V. Sadiku

Se pogolema e potrebata od starskidomovi vo Debar i okolinata

Vo organizacija na Zdru`e-nieto na penzionerite odKriva Palanka denovive se

odr`a regionalen sostanok na kojprisustvuvaa pretstavnici na ra-kovodstvata na penzionerskiteorganizacii od Kumanovo, Krato-vo, Probi{tip, Zletovo, SvetiNikole i gradot doma}in.

Na sredbata na koja u~estvuvaai pretedatelot i potpretsedate-lot na SZPM Du{ko [urbanov-ski i ^edo Georgievski beaizneseni nekoi dilemi od javnatadiskusija po nacrt Statutot naSZPM, kako i za izbornite aktiv-nosti vo zdru`enijata.Se naglasideka SZPM e nepartiska i nevla-

dina organizacija i nejzinite~lenki izbornite aktivnostitreba da gi izvr{uvaat bez par-tiski i drugi vlijanija i pritiso-ci.Treba da se vodi smetka i zapolovata i naciaonalnata zasta-penost vo organite i telata nazdru`enijata i na SZPM.

Na sostanokot be{e usvoen iz-ve{tajot za uspe{no odr`aniteminatogodi{ni penzionerskisportski natprevari vo ovoj regi-on. Be{e iznesen i predlog voidnina Republi~kite penzioner-ski sportski natprevari da seodr`uvaat vo dva dela, za salon-ski i atletski igri.

D.A.

Sredba vo Kriva Palanka

Vo Zdru`enieto na penzione-rite od op{tina Peh~evo de-novive be{e zavr{ena adap-

tacijata na del od objektot na Do-

mot na penzionerite. Spored pla-novite, adaptacijata }e se vr{i vopove}e fazi.

Vo prvata faza e napravena sa-

nacija na krovot. Napraven e za-fat za za{tita na objektot odvlaga. Za postavuvawe na drena`ase investirani 107 000 denari. Odvkupnite finansiski sredstva, 60procenti se donacija dodeka osta-natite se sopstveno u~estvo napenzionerite.

Za slednite fazi od rekon-strukcijata ostanuva sanacija nafasadata na objektot. No, zaradiprestojnite izbori vo penzioner-skata organizacija narednite ~e-kori na adaptacija }e treba da gisprovede novoto rakovodstvo napeh~evskite penzioneri.

D. Rolevski

Sanacija na domot vo Peh~evo

Zdru`enieto na penzioneritevo Prilep zna~ajni finan-siski sredstva vlo`uva za

osovremenuvawe na klubovite zadneven pretstoj na ~lenstvoto, zapodobruvawe na uslovite i ambi-entot vo prostoriite i za vovedu-vawe novi sodr`ini. Aktivnostina ovoj plan se sprovedeni vo ~e-tirite kluba vo gradot, a e obno-vena i fasadata na zgradata nazdru`enieto.

Posebno zna~ajna investicija evlo`ena za ureduvaweto na Klu-bot “Centar 2” {to se nao|a vocentralnoto gradsko podra~je za{to se vlo`eni 300.000 denari

sopstveni sredstva na zdru`enie-to. Pri toa celokupnata podnapovr{ina od 250 metri kvadratnie poplo~ana so kvalitetni kera-mi~ki plo~ki, renoviran e sani-tarniot jazol, a e uredena i nad-vore{pnata terasa na koja letnitemeseci penzionerite vo golem brojigraat {ah, domino i tabla. Naba-veni se novi stolovi, masi, novtelevizor, fri`ider i drugo.

Noviot sovremen ambient naklubot sekako pridonesuva toj dastane u{te poprivle~no mesto zaprestoj na penzionerite, za nivenodmor, edukacija i rekreacija.

D.S.

Vo Prilep - osovremenuvawe na klubovite

Od neboto glas se slu{a

Vo penzionerskiot dom @ali sestra brata vo tu|inaOd Ohrida pa do reka mestaPlodna zemja e MakedonskaSilno kaval na [ar mi zasvirilPesna pee moma egejka

Pesna pee brata si go `aliBrat~e milo brat~e najmili~ko[to otide taa pusta zemjaPusta zemja preku pet moriwa

Na{e pole pusto neoranoV na{i nivi trwe izrasnaleNema majka crno {to ne nosiNema tatko za sin {to ne pla~e

Dojdi brate porti da otvori{Da prestane tatkoviot pla~V ku}a na{a deca da se rodatDa zaori pesna, a ne pla~

Na sred selo tapan da za~ukaDa zasvirat zurli i kavali

Li~ni momi pesna da zapeatKr{ni momci oro da razvijat

Slo`no site pesna da zapeatDa se ~ue na ~etiri straniDa razberat na{ite du{maniMakedonsko ime nema da zagine

D-r Dragi Ge~evpenzioner od Skopje

\

REKLAMI PENZIONERplus fevruari 20118

KULTURAPENZIONERplus fevruari 2011 9

Se penzioniravte od rabotnomesto vo dramskata umetnosti Vam, i od toj aspekt, Vi e

bliska pi{anata re~. Pretstaveteni ja aktivnosta na Klubot!

- Literaturata mi e kako poses-trima i po vokacija i po obrazo-vanie. Klubot samo mi pomogna da goodr`am kontinuitetot, kako nekojvid obvrska. Toj vo Op{tina Aero-drom, ve}e tri godini mnogu uspe{noi plodotvorno raboti. Ne e te{koda se identifikuva negovata aktiv-nost: da gi pretstavi i proanal-izira najdobrite dela i najdobriteavtori od nacionalnata literatura,koi po svoite estetski, eti~ki,istoriski, socijalni elementi senajbliski do na{ata tradicija, giafirmiraat tie vrednosti i nanacijata £ davaat duhoven imunitet.

Verojatno, Klubot pokraj magis-tralnata opredelba, ima ikonkreten godi{en plan i progra-ma?

- Se razbira, potrebna e napornai posvetena rabota da se konsti-tuira dobra programa i uspe{no dase realizira. Za 2010 godina planotvo celina go ostvarivme. Na sred-bite na Klubot, koga e mo`no, pris-ustvuva i avtorot ~ii dela seobrabotuvaat. Kanime poznati pro-motori i dobri vovedni~ari zasekoja tema, so cel da se probudiqubopitstvoto na ~lenovite da gozasakaat zadadeniot avtor i pone{to da pro~itaat, da proanal-iziraat, da pra{aat. Vospostavenae i sorabotka so mladite generaciiod Me|unarodnata gimnazija NOVA, aod 2010 godina sorabotkata epro{irena i so gimnazijata "Kor-~agin”. Nie mislime deka polzata edvonaso~na. So toa se soglasuvaat iprofesorite i nivnite ozareniu~enici. Se slu~i da se sprijate-lime i da si nedostigame. Pisa-telite koi gi pretstavuvame stanu-vaat na{i prijateli i privlekuvaatnovi ~lenovi. Tie, bez isklu~ok, sefascinirani od na{ata posvete-nost, pokraj `ivite avtori da gio`ivuvame i po~inatite preku novi~itateli. Soodveten prostor odvo-juvame i za tvorci, koi najdobritedela gi sozdale kako penzioneri.Gordi sme {to Klubot se afirmirakako seriozna duhovna rabotilnica.

Za rabotata vo prethodniot pe-

riod be{e izvestuvano vo Pen-zioner plus, ka`ete ni za rabota-ta od vremeto otkako Vie go vo-dite Klubot?

- Vo vtorata polovina od 2010,najnapred, ja pretstavivme lirskatapoema "Predvesnica# od MihailRenxov, nositel na nagradata“Gligor Prli~ev” za2009 g., za koja voprisustvo na avtorotjas go napraviv vove-dot, koj inspirira`iva diskusija. Vooktomvri vo na{atasredina mu posve-tivme vnimanie napoetot Ilhami Emin,preku negoviot dvo-jazi~en izbor "\ulka-rpa” za koja vovedotgo napravi D-r KirilTemkov. Potoa zbo-ruva{e avtorot koj jaodu{evi publikataso negovata iskre-nost i topla ~ove~-nost, kako i so del od prikaznata zanegovite etni~ki koreni i zaosobenostite na Turcite juruci. Vonoemvri go zapoznavme Mariovopreku romanot "Krpen `ivot# odrodnokrajniot pisatel Stale Po-pov. Vovedot go napravi MaricaSerafimovska, a po~esen gostinbe{e d-r Georgi Stalev Popov,univerzitetski profesor, kni`ev-nik, preveduva~ itn, no ovoj patkako sin na Stale Popov. Toj otkrinekoi, dosega, nepoznati fakti od`ivotot, tvore~kiot i rabotniotvek na svojot tatko. Poslednatasredba vo 2010 godina ima{e poet-sko zabaven karakter kako {to li~isproti Novata godina.

Na po~etokot sme na 2011 god.Kako e koncipirana programata naKlubot za godinava?

- Do po~etokot na letnite odmori,koga pravime dvomese~na pauza,programata e definirana. Taa e re-prezentativna i raznovidna i tem-atski i `anrovski. Startot na ovaagodina (26.01.2011) go ozna~ivme sopoetskiot profil na akademik AntePopovski i kapitalnata poema"Sveta pesna”. Potoa }e se bavime sodramskoto tvore{tvo na GoranStefanovski, so poetskoto i ras-ka`uva~koto delo na Vlada Uro-

{evi}, so Jagoda Mihajlovska -Georgievska, so poetikata na GaneTodorovski. Imiwata na avtoritei nivniot umetni~ki efekt jasnosvedo~at deka vo fokusot na na{iotinteres se vistinskite karijatidina makedonskata kni`evnost na koise potpira na{iot nesporen iden-titet. U{te vo fevruari }e bidedoosmislena programata za vtorata

polovina od godinava.Ostanuva naporot kva-litetno da se izorga-nizira i uspe{no da semoderira. Pote{kiotdel.

Na krajot i pra{a-weto: spored Va{emislewe, dali i kol-ku, Klubot pridone-suva za pottiknuvawena literaturnototvore{tvo kaj pen-zionerite?

- Nie iskreno se za-lagame da razbudametakva strast. Na{itegosti, avtorite, ne oh-rabruvaat vo taa naso-

ka. A eve, za ilustracija, {to sug-erirav vo novogodi{nata poraka napoetsko-zabavnata ve~er: "Godi-nite, kako mali otse~ki od beskra-jnoto kosmi~ko vreme, doa|aat i siodat, vrvat niz na{ite `ivoti iostavaat traen beleg vrz vkupniotna{ habitus: fizi~ki i duhoven. Tiesi ja vr{at rabotata {to im ezadadena. No kade sme nie vo taaprikazna? Prezemame li ne{to davlezeme vo bitkata so vremeto, daotkineme makar mal del od min-livosta i da go prodol`ime na nekojna~in na{eto traewe? [to pravimeza da ne ima i koga }e ne nema?Op{to mesto e deka svetov e {areni deka site lu|e ne se isti. Noop{to mesto e, isto taka, i dekasekoj ~ovek ima svoja li~na darbaza ne{to. Zada~ata na sekogo odd-elno e da se stremi da ja dosegnesvojata najvisoka to~ka, da go najdesvojot zenit. Zatoa, ajde da naprav-ime usilba da otvorime po{irokprostor za qubovta, kopne`ot,smeata, ubavinata, gradeweto isozdavaweto vo soglasnost so sop-stvenata darba. Ovie ~ove~ki kate-gorii nemaat ograni~en rok natraewe. Ajde duhovno da go odlo-`ime stareeweto!”

Ilija Gligorov

Odlagawe na stareewetoIntervju so Boris [uminoski, pretsedatel na Klubot na qubiteli na knigata, Aerodrom - Skopje

Vo prostoriite na Op{tinskata organi-zacija na Crveniot krst vo Vinica, na 22noemvri 2010 godina, se odr`a promoci-

ja na knigata-stihozbirka "Rodnokrajot vo me-ne” od d-r Jovan Man~evski, penzioner odVinica.

Knigata sodr`i triesetina stihovi napi-{ani za rodnoto selo Pan~arevo, smesteno vopazuvite na Male{evijata, koe mami so pri-rodnite ubavini. Taa ubavina mu dala inspiracija na d-r Man~evski da ginapi{e svoite prvi stihovi, iako qubovta kon poezijata se javuva u{te vogimnaziski denovi vo Berovo. No, qubovta kon pi{aniot zbor prodol`uvai za vreme na studiite po medicina vo Skopje, potoa za vreme na rabotata,a u{te pove}e so penzioniraweto.

Promotor be{e Tawa Ana}ieva - Davitkova, profesor po makedonskijazik i literatura, koja mo{ne pofalno se izrazi za pesnite {to gi napi-{al ovoj istaknat i priznat lekar specijalist po pedijatrija. S.Arsov

Vinica

Promocija na knigata"Rodnokrajot vo mene”

Ako sakam(so posveta na site `eni)

Ako sakam so Vas da govoramBez tro{ka sram toa }e go storamDraga gospo|oVa{eto bitie e izvor na `ivotLulka na ubavi sni{taCentar na moeto vnimanieI sprotivno na toa VieDraga gospo|oVie ste raskrsnica od kojaSe poa|a i stignuva do Kosmosot.Ako sakam so Vas da se rakuvamBez tro{ka sram toa }e go storamDraga gospo|oVa{ata bio-energija e ~udotvornaKako najsilno magnetsko poleprivlekuvaSvetec-isceluva~ na moeto e teloI se {to vo gradite me pe~eGo frlate vo vodata {to te~e.I zatoa ako sakam da Ve baknamBez tro{ka sram toa }e go storam

Draga gospo|oI na jave i na sonot ako zboramVo znak na blagodarnostI neizmerna po~it kon VasToa }e go storam.

Atanas Georgievpenzioner od Ko~ani

Salata pri Domot na kulturata "Krste PetkovMisirkov” vo Sveti Nikole na 18.12.2010 god.be{e prepolna. Gradot go proslavuva{e sveti

Nikola, patronot na gradot. Vo eden mig se slu{naimeto na Stojka Apostolova. Na binata dojde ele-gantna, ubavo oble~ena i so ubava frizura gospo|a od82 godini. So vidliva vozbuda i sre}a, za dostigna-tiot dostrel, ja primi Plaketata "Sveti Nikola” ka-ko zaslu`na gra|anka koja vgradila mnogu trud i na-pori i dala golem pridones i qubov vo razvojot nakulturata vo svojot grad.

Ovaa energi~na `ena stanala aktivna vo kultur-niot `ivot so svoite 13 godini kako akterka amatervo dale~nata 1942 godina, u~estvuvaj}i vo izvedbatana "Makedonska krvava svadba”. Ottoga{ se ni`atnejzinite aktivnosti vo kulturno-umetni~kitedru{tva. Po zavr{uvawe na Pedago{kata akademijavo Skopje se vrabotila kako nastavnik.

Kako mlada nastavni~ka ja educira `enskata mla-dina vo selo so vodewe kursevi za zdravstvenoprosvetuvawe. Najnapred e formirana Mladinskafolkorna grupa, a potoa i @enska folklorna grupaso koja nastapuva na op{tinski i na republi~ki nat-prevari kako i na Folklorni me|unarodni smotri voZagreb.

I pokraj redovnata rabota i aktivnostite so svoi-te u~enici, koi i po tolku godini imaat golema po~itkon nea, taa u~estvuva vo formiraweto na Op{tin-skiot aktiv na `enite vo Sveti Nikole. Po penzio-niraweto vo 1981 godina stanuva prva pretsedatel-ka na Aktivot na `eni pri ZP Sveti Nikole na ~ie~elo e celi 15 godini. Dolgi godini e ~len na Ama-terskiot teatar vo gradot, so koj ostvaruva i mnoguzna~ajni ulogi, a denes so svoite 82 godini taa seu{te e aktivna artistka na Scena 71.

@ivotnata energija {toja poseduva, veseliot duh,smislata za ubavo, ne idavaat da miruva i pos-tojano e vo nekakvo dvi-`ewe. Organizira patu-vawa po razni povodi sopenzionerite, posetuvaistoriski mesta i kul-turni spomenici. Re~isinema vo Makedonija zna-~ajno mesto {to taa go ne-ma poseteno. So svoiteprijatelki organizira irazni natprevari vo kulinarstvo, vo izrabotka nara~ni rakotvorbi i vo site aktivnosti se dava mak-simalno sebe si. U~estvuva i vo penzionerskitesporski natprevari kade {to postignuva zabele`i-telni rezultati.

Sekoga{ vedra i nasmeana i vo devettata deceni-ja taa e aktivna i e poaktivna i od mnogu pomladi`eni od nea. Dru`equbiva i qubezna, na lu|eto impodaruva dobrina i qubov i zatoa e sakana i e po~i-tuvana od svoite sogra|ani. Iako navleguva vo tre-toto doba taa se ~uvstvuva i mlada i energi~na. A nedeka `ivotot i bil lesen. Imalo i uspesi, i neuspe-si, i sre}ni, i ta`ni momenti, no taa so svojot opti-mizam i so svojata ambicioznost se izborila za sebei za `enite od svojot grad. Zatoa Stojka Apostolovae primer kako treba da se `ivee i kako da se ~uv-stvuva{ i vo poodminatite godini.

Eden golem aplauz za akterkata koja i vo devetta-ta decenija se u{te e aktivna i vo teatarot i na `i-votnata scena!

Vukica Petru{eva

I vo devettata decenija aktivna na scenata

Iako egzistira po-dolgo vreme, za pe-a~ko muzi~kata

grupa "Sirma Vojvoda”,koja e vo sostav na Zdru-`enieto na penzioneriteod Bitola, retko koga seprika`uva nivnata ak-tivnost. Nivnata anga-`iranost posebno be{ezabele`ana vo odbele-`uvaweto na denot naosloboduvaweto na Bitola "4-tiNoemvrei”.

Pea~ko muzi~kata grupa "SirmaVojvoda”, opstojuva ve}e 32 godini,so ogromen broj na nastapi vo gradoti zemjata.Vo ovaa popularna pea~kagrupa ~lenuvaat invalidski i sta-rosni penzioneri. Strukturata na~lenovite e razli~na i od sekakviprofesii. Brojot, {to razbirlivo evarijabilen i vo tekot na pos-toeweto po~esto se menuva, no kakopostojani ~lenovi mo`e da se zabe-le`i deka se vo prosek od 25-30penzioneri. Pretsedatel na ovadru{tvo e Kiril Bo`inovski, kojvoedno e vo sostav na muzi~kata gru-pa.

Pea~ko muzi~kata grupa naj~estoizveduva starogradski pesni odokolinata na Bitola i bitolsko, noi starogradski pesni od drugite gra-dovi od Makedonija.

So poseben kvalitet se pretsta-vija na minatogodi{niot filklorenfestival "Ilindenski denovi” voBitola. Dosega na ovoj festivalimaat osvoeno nagradi i pove}epriznanija.

- Kvalitetot na pesnite, iako seraboti za postari i poiskusni ~le-novi e na isklu~itelno profesio-nalno ramni{te. Naj~esto se izve-duvaat kompozicii so primena naprv i vtor glas, odnosno se pee dvog-

lasno. Zaradi odr`uvawe na kvali-tetot, no i vklopuvawe vo repertoa-rot na grupata od strana na novi imladi ~lenovi, dva pati nedelnoodr`uvame sostanoci i probi voprostoriite na Zdru`enieto na pen-zioneri Bitola. [to se odnesuva dodrugi anga`mani, bi ja spomnalodli~na sorabotka so pove}e vakvii sli~ni grupi vo na{ata zemja, sokoi imame postojani kontakti, raz-menuvame iskustva i se posetuvame,- veli Kiril Bo`inovski.

Pea~ko muzi~kata grupa "SirmaVojvoda”, od Bitola, e pod postojanovnimanie na rakovoditelot profe-sor Done Jo{evski, koj voedno e iodgovoren za visinata na kvalitetotna izvedbite (muzi~kiot i pesni~-kiot del) {to sevkupno se odrazuvana dru{tvoto.

Od ~lenovite na ovaa pea~ka gru-pa doznavame deka ~esto gi posetu-vaat starskite domovi, osobeno janaglasuvaat sorabotkata so star-skiot dom "Sju Rajder” - Bitola, pri{to organiziraat i izveduvaat ce-love~erni koncerti. No, da se zabe-le`i i toa deka se vo postojana pot-raga po novi ~lenovi-penzionerikoi bi bile del od ova dru{tvo, se-kako so doka`ani kvaliteti zapeewe ili muzicirawe na instru-ment koj i e potreben na grupata.

D. Todorovski

Zabele`itelni aktivnosti na vokalno-instrumentalniotsostav "Sirma Vojvoda#

\

\

\

\

\

PANORAMA PENZIONERplus fevruari 201110

Samo napi{av Racin i nemavpotreba ni{to da prire~am zada bide naslovot impresiven.

Ovoj e takov. Sekoja duhovna dru`baso nego me impresionira, oti e sim-bol i metafora na bolkata i te{-kata maka na onepravdanite, na site{to se imenuvale kako robje: argatikoi so luk i ocet go preteruvaatdolgiot leten den pod nebeseniotvr{nik, podgrbaveni tutunobera~iso `olta gostinka vo gradite, fab-ri~ki rabotnici sred pravlivite izadu{ni pogoni, zanaet~ii, dolgiotsinxir na crnotrudoviot narod. Toae vrvot na negovoto poetsko bitie.Sepak, ovojpat naumiv, da go pret-stavam von voobi~aenata percep-cija, so mal otklon od stereotipotza da se fokusira vnimanieto na ona{to e pomalku afirmirano. Dasogledame barem del od negovatasestranost: kako pisatel, eseist,istori~ar, filosof, borec. I kakomost {to na osmislen na~in ja pre-mosti dlabokata provalija vo kon-tinuitetot na narodot na koj mupripa|a. Istoriskite okolnosti,desetvekovnata bezdr`avnost, seopitale da go izbri{at toj narod odmapata na svetskoto semejstvo nanarodite. Velikiot Koneski }ere~e: "Te{ko nie mo`eme da najdemevo na{ata kulturna istorija drugatolku monolitna li~nost kakoRacin, {to po eden tvore~ki na~ingradi mostovi me|u minatoto i idni-nata, {to znae na zdravi osnovi dasozdava kulturna tradicija... Racinpostavuva so svojot `ivot i sosvoeto delo edna merka {to senalaga vo tvore~ka i eti~ka -misla. Na makedonskiot prostorne mo`e ve}e da se izneveruvaporakata na poetot Ko~o Racin,bez da se zasega vo ona {to esu{tinska osnova na na{iotrazvitok”. Gane Todorovski, }e do-dade: "...Ottuka toj pretstavuva svo-eviden klu~ za tolkuvawe natradicijata i zna~enski kod zasilovit probiv i vidovito dvi`ewenapred, kon novoto, kon nedosegna-toto, kon neodlo`noto i nu`noto”.

Negoviot `ivot sam po sebe jarkogo otkriva kontekstot {to presudnovlijael na negovoto formirawe.Kosta Apostolov Solev e roden voVeles, na 22.12.1908, (spored druginavodi na 26. oktomvri) a zagina naLopu{nik na 13. juni 1943 god. Osta-natoto e kalasika: deteto qubopit-no, za kniga i u~ewe nadareno, ama

nu`data }e nalo`i, poprviot klas, da mu sepridru`i na tatka si vogrn~arskata rabotilni-ca. Raboti po celden,nave~er koga se pribiradoma umoren knigite muse najverni dru{ki, naskr`ava svetlina, taj-um, gi ~ita svoite omi-leni avtori, sporedGane Todorovski: Krle-`a, Cesarec, Geo Mi-lev, Smirnenski, PejuK. Javorov, Mom~iloNastasijevi}, Vladi-slav Petkovi} Dis, Stefan Lu-kovi} i drugi. Jazikot na ranitepoetski tvorbi, spored urnekot etu|: srpskohrvatski i, vo pomal broj,bugarski. Tie pesni, iako se po~et-ni~ki, so do`iveanosta i iskrenos-ta na ekspresijata, od startot uka-`uvaat na nadarena tvore~ka pro-java. Qubovta, kako kaj sekoj mlad~ovek na negovi sredno{kolski go-dini, e neizbe`en motiv. Strasno,ludo, o~ajni~ki se vqubuva vo u~e-ni~kata od {esti klas, RahilkaRaca Firfova. Nejze i ispra}a 31karti~ka napi{ani so krv i mastilo,vo koi ja vospeva svojata qubov kojanaiduva na molk. Na istata devojka,i ja posvetuva i stihozbirkata Anto-logija na bolkata. ]e i pora~a: "Gozemam tvoeto ime kako moe, i zatoa ti podaruvam besmrtnost”. Ot-toga{ natamu stanuva i ostanuva zasekoga{ Ko~o Racin. Tie pesni, koisamiot gi imenuva kako stihovi odmladinata blagodarenie na trudotna d-r Bla`e Ristovski koj giprisobral i uredil, kako i vdahno-veniot prepev na neumorniot Gane,objaveni se duri 1987 godina.

Prviot obelodenet trud so naslovRezultat, pe~aten e vo zagrebskotospisanie Kritika, 1928 god. Vo 1932godina na anonimen konkurs nagra-den e negoviot raskaz Vo kamenolo-mot. Vo istoto spisanie se objavenii fragmenti od romanot Afion, koje izgoren vo eden pretres, pri pro-valata i apseweto na Racin. Drugiteraskazi sozdavani me|u 1937 i 1939godina: Tutunobera~i, Pladne,Eden `ivot, Zlaten zanaet, Tatko iRadosta e golema, se objaveni post-humno.

Vo kusiot esej Rezultat, pravianaliza na polo`bata na potla~e-niot narod i bara re{enie:"...robovi, kako {to sum jas, ima somilioni vo svetot, no mi vlevahrabrost pomislata: deka spoznani-eto za na{eto ropstvo }e ni done-se nam svest, a taa, kako nepobed-liva mo}... osloboduvawe. Za{to

spoznanieto za na~inotna rakuvawe so roboviteim donesuva na gospo-darite bogatstvo, a nam,spoznanieto deka smerobovi }e ni donesesloboda”. Grn~arot ne semiri da si ostane samogrn~ar, posveteno senurnuva vo deloto naHegel, koe prodlabo~enogi objasnuva slo`eniteop{testveni procesi.Takva znajba mu fali itoj ne se {tedi da dojdedo nea. Odu{even, napi-

{al i objavil dva komentara, koimo`ebi pretstavuvaat prva objavana filosofski tekstovi od make-donski avtor.

Fasciniran od Bogomilskoto dvi-`ewe, }e go ozna~i kako "...ne{tonajinteresno i najsvetlo vo na-{ata narodna istorija”... "Zare voklasi~nata zemja na carskite mana-stiri i lavri, zemjata na ~ii{tojazik Slavjanite za prv pat ~ule zahristianstvo i tolku vreme na tojjazik ja slu{ale krotkata hristian-ska propoved za pomirenie so si~ko- zare taja zemja, u{te u nikoe vremena evropejskiot Sreden vek, da dadeprete~i na onia buntovnici od XVIIvek, {to zboruale za nekoe "priro-dno pravo” na ~oveka, za ravno-pravie na si~kite lugje”...

Mo`ebi tuka e izvorot na ne-goviot kosmopolitizam: "Ku}a celsvet bratski mi e”. Na re`imot nemu se dopa|a negovita aktivnost, ni~lenstvoto vo SKOJ i vo KPJ.Osuden e na ~etiri godini zatvor, nopo op{tata amnestija odle`al samoedna. Potoa e interniran. Sepak,ni{to ne mu ja pomatilo verbata vo"noviot den”.

Ako, na krajot, konstatirame dekaBeli mugri, (Zagreb, 1939) kaj nasintegralno pe~ateni 1946 god. setemel na sovremenata makedonskapoezija, deka Ognomet e gromoglas-no poetsko pismo nalik na ona naMajakovski, sme ja rekle vistinatakoja ne obvrzuva. No ona {to go praviposeben e negoviot is~ekor vo inak-viot, pristap vo koristeweto nausnata narodna poezija, kako drago-ceno iskustvo, no so vidliv napor ineednakov stepen na uspe{nost, dane gi prezema istite izrazni fig-uri, tuku da gi oble~e vo novo ruvo,da im dade nova boja i glas, a so toai nova dimenzija za da fati prik-lu~ok so poetskite tekovi na razvi-enite kulturi. Na toj na~in go pre-mosti dlabokiot jaz i vospostavinovi kriteriumi.

Boris [uminoski

PRO^ITAV ZA VAS

Racin

Silvana Jovanovska

Od se {to tro-{at gra|anite,20 procenti e

na veresija, so parizemeni od kreditiili so odewe vo doz-volen minus, poka`u-vaat podatocite vopublikacijata "Ma-kedonija niz brojki2010”, koja {to jaobjavi Zavodot za statistika. Vostrukturata na potro{uva~kata,pak, duri dve tretini u~estvuvahranata, oblekata, domuvaweto ipoku}ninata, za razlika od zem-jite vo EU kade ovie tro{ociobi~no vleguvaat so edna treti-na. Statistikata govori deka odku}niot buxet na doma}instvata,vo poslednite tri godini se zgo-lemuva u~estvoto na potro{uva~-kata na hrana, za smetka na kupu-vawe obleka, prevoz, odewe voteatar, kino ili za patuvawa.Podatocite se o~ekuvani bidej}iedna tretina od rabotosposobno-to naselenie ne raboti, 58.000doma}instva primaat socijalnapomo{ koja nitu oddaleku ne e

dovolna za da gipokrie nivniteosnovni tro{oci za`ivot.

- Samo na hranani odat parite, itoa za najosnovno-to. Nema sekoj denmeso, salami. Ko-la~ite, ~okoladi-te, pijalacite iovo{jeto go isfrl-ivme od upotreba,

nema pari za toa. Kaput ne sumkupila so godini. So ma` miodamna zaboravivme {to e toavikend vo Ohrid, letuvawe namore ili zimuvawe vo Mavrovo -veli edna doma}inka koja ja zap-ra{avme kako se spravuva so do-ma{niot buxet. Onie {to imaatplata od 10.000 denari, a koi semnogubrojni, mo`e da pobaraatkredit samo do 1.000 evra, velatbankarite, no toa ne zna~i deka}e im bide odobren, zatoa {tosekoga{ imaat prednost onie sopovisoko mese~no primawe i do-kolku se vraboteni vo dr`avnaustanova.

- Na penzionerite koi se pos-tari od 70 godini ne im odobru-

vame kredit, onie koi zemaatplata pomala od 10.000 denarite{ko deka }e dobijat zaem odbankata, a onie {to zemaat platana ovoj iznos mo`e da konkurira-at za kredit od 1.000 evra, so rokna otplata od tri godini, a rata-ta }e im iznesuva okolu 2.000 de-nari, ama ne mo`eme da garanti-rame deka baraweto }e im bideodobreno - velat od Stopanskabanka. Univerzitetskiot profe-sor Miroqub [ukarov smetadeka pa|aweto na potro{uva~ka-ta na doma}instvata i nejzinotosveduvawe samo na osnovnitepotrebi za `ivot treba da bidealarmantno za dr`avata i poditno da prezeme merki za nama-luvawe na siroma{tijata. - Vla-data ve}e ne mo`e da se vadi nakrizata. Koga edna Japonija kojaima porast na nevrabotenosta od~etiri na {est procenti mo`e daprezeme itni dr`avni merki zada im pomogne na siroma{nite ida go pottikne vrabotuvaweto,mo`e i na{ata dr`ava da napra-vi da ja zgri`i siroma{tijata, soogled na toa {to kaj nas 39 otstood gra|anite se siroma{ni. Sta-tistikata duri izleze so fra-panten podatok deka se zgolemu-va indeksot na dlabo~ina na si-roma{tijata, {to zna~i se zgole-muva brojot na gladnite i dekahranata im stanuva luksuz - veliprofesorot [ukarov. "Vreme#

STATISTIKATA GO POTVRDI DRASTI^NIOT PAD NASTANDARDOT

Pari imame edvaj za hrana

\

\

\

\

Prenesuvawe iskustvaod studiska poseta

"Stareewe na popu-lacijata: obezbeduva-we visoki standardiza za~uvuvawe na pra-vata i na dostoinstvo-to na starite lica”

^itatelite na "Penzi-oner plus” se informi-rani deka pod pokrovi-telstvo na generalniotdirektor za pro{iru-vawe pri Evropskatakomisija, vo ramki nastrategijata naso~ena kon gra|an-skoto op{testvo so programata "Lu|eza lu|e#, vo periodot od 7 do 10 de-kemvri 2010 godina, be{e organizi-rana studiska poseta za gra|anskiteorganizacii od podra~jeto na Za-padniot Balkan. Bea opfateni(Hrvatska, Makedonija, Albanija,Bosna i Hercegovina, Crna Gora iSrbija) koi rabotat na poleto naza{tita na pravata i/ili obezbedu-vawe uslugi na starite lica.

Celta na ovaa studiska poseta be-{e da se ovozmo`i na gra|anskiteorganizacii da se zapoznaat so po-litikite i programite na Evropska-ta unija, koi se odnesuvaat na pra-vata i dostoinstvoto na starite li-ca. No i da im se dade mo`nost zazaemno vmre`uvawe i povrzuvaweso drugi gra|anski organizacii odEvropskata unija koi se aktivni naova pole.

Evropskite politiki koi se odne-suvaat na pravata na starite lica gizastapuvaat gra|anski organizaciikoi se me|usebno povrzani vo t.n.AGE Platform Europe koja gi obedi-nuva site gra|anski organizacii koirabotat na ova pole. AGE PlatformEurope e evropska mre`a koja obe-dinuva 150 organizacii na lica pos-tari od 50 godini i direktno japretstavuva populacijata od 28 mi-lioni stari lica. Nivnata cel e dase govori i da se promoviraat inte-resite na 150 milioni `iteli navozrast nad 50 godini vo Evropskataunija i da se zgolemuva svesta zapra{awa koi najmnogu niv gi zasega-at.

Od prenesenite iskustva na gra-|anskite organizacii koi rabotat soi za starite lica, vnimanie privle-kuvaat slednite soznanija:

Sorabotkata pome|u javniteinstitucii i gra|anskite organiza-cii pri konsultiraweto za aktivnovklu~uvawe i vlijanie pri nosewetoodluki od strana na dr`avniteinstitucii;

Vo najgolem del od aktivnostitena gra|anskite organizacii aktivnose vklu~uvaat stari lica volonteri;

Gra|anskite organizacii, so celda pokrijat pogolem del od terito-rijata na koja dejstvuvaat, sorabotu-vaat so instituci koi imaat mre`ana objekti i oprema na nivo na ce-lata teritorija ili reon;

Gra|anskite organizacii se vklu-~uvaat vo pru`aweto poddr{ka nalica koi se gri`at za stari izne-mo{teni lica, na koi im e potrebnadolgotrajna nega vo doma{ni uslovii vakvata poddr{ka naj~esto sevr{i preku volonterska rabota;

Vo aktivnostite i ra-boteweto na gra|anskiteorganizacii se vnimavana skromnosta i ekono-mi~nosta vo raboteweto;

So cel promovirawena gri`ata za staritelica i krevawe na sves-ta za potrebata od per-manentna rabota na ovapole, gra|anskite orga-nizacii sekoja treta ne-dela vo noemvri ja odbe-le`uvaat kako nedela

na starite lica;Bea dadeni nekolku primeri pre-

ku koi se ovozmo`uva unapreduvawena polo`bata na starite lica:

Zaradi unapreduvawe i za{titana pravata na starite lica vo Fin-ska postoi Ombudsman za stari lica;

Vo nacionalniot parlament naPolska e formirana Intergrupa zastari lica;

Vo Republika ^e{ka e formiranvladin sovet za stari lica i sta-reewe;

4. Od podatocite dobieni odistra`uvawata na gra|anskite orga-nizacii za sostojbata so siroma{ti-jata na starite lica vo Belgija iprose~nata vozrast na koja bolesti-te kaj starite lica stanuvaat se po-~esta pojava, uka`uvaat na slednatasotojba:

a) 23% od starite lica so nad 65godini vozrast `iveat pod linijatana siroma{tija (prose~no so 966evra mese~no);

b) Prose~nata vozrast na zdravastarost iznesuva 61 godina za ma`ii 64 godini za `eni.

Evropskata unija gi priznava i gipo~ituva pravata na starite lica,koi stanuvaat zavisni od tu|a nega,da imaat nezavisen i dostoinstven`ivot i da u~estvuvaat vo socijal-niot i kulturniot `ivot. Kakvo bilokratewe na pravata poradi vozrastai zavisnosta od drugi, mora da imazakonska osnova i transparentnazakonska postapka, da ima mo`nostpovtorno da se preispita i nad se,da bidat zemeni predvid interesitei na dvete zasegnati strani. Nivno-to ignorirawe i nepo~ituvawe sesmeta za neprifatlivo. Na dr`avi-te ~lenki im se prepora~uva da soz-davaat politiki koi gi promoviraatovie prava i vo doma{ni uslovi i vosoodvetnite institucii koi obezbe-duvaat gri`a i nega na starite licai da gi poddr`uva licata koi niv gibranat.

Prenesuvaweto na vakvite iskus-tva ovozmo`uva sogleduvawe nasostojbite so stareeweto na popula-cijata vo zemjite ~lenki na Evrop-skata unija, aktivnostite na Gra|an-skiot sektor vo ovie zemji i prime-na na pozitivnite iskustva vo na{a-ta zemja. Gra|anskiot sektor vo Re-publika Makedonija treba poaktiv-no da raboti na ova pole koristej}igo modelot na volonterski aktivi-zam me|u starite lica, kako i po patna me|ugeneraciska solidarnost ipoddr{ka.

@aklina Atanasovska,magistar na socijalna politika

Pelagonija so najmnogustari lica

So 16,5 procenti staro naselenie nad 60 godini Makedonija gonadminuva koeficientot na staro naselenie od 12 procenti voglobalni ramki.

Spored procenite na ON, staroto naselenie vo Makedonija }e sezgolemuva od 16,5 procenti nad 60 godini vo 2009 godina, na 33 procen-ti staro naselenie vo 2050 godina. Najgolem procent staroto nasele-nie ima vo pelagoniskiot region i toj iznesuva 20,8 procenti. Po negosleduvaat vardarskiot, isto~niot i jugoisto~niot region so 18,1 pro-centi i polo{kiot region so 12,2 procenti. Vo odnos na `ivotniot vekkaj nas prosekot e 66 godini, vo Grcija (72), Bugarija (66), Srbija(65),Crna Gora (65), Albanija (64).

Nova Makedonija

\

\

REKLAMIPENZIONERplus fevruari 2011 11

ZDRAVSTVO PENZIONERplus fevruari 201112

Vo mnogu napisi objaveni na Internet, no ivo pi{anite i elektronskite mediumi seprepora~uva fizi~ka aktivnost, a osobeno

pe{a~ewe za lu|eto vo poodminati godini. Voovie napisi se naveduvaat pri~inite i prido-bivkite od vakvata aktivnost. No koga sme kajpro{etkite koga vremeto e studeno postojat iodredeni rizici.

Spored istra`uvaweto objaveno voBritanskiot medicinski magazin, pro{etkite poladnoto vreme go zgolemuvaat rizikot od srcevudar, pa taka koga temperaturata se spu{ta samoza eden Celziusov stepen vo tekot na denot,brojot na srcevite udari znatno se zgolemuva.Odnosot na vremeto i zdravstvenite uslovi, vokontekst na globalnite klimatski promenistanuva se pointeresen za istra`uvawe na na-u~nicite. Vo prethodnite studii ve}e se poka-`alo deka nadvore{nata temperatura ima od-redeni vrski so stapkata na smrtnost i deka imnogu ladnite i mnogu toplite denovi imaat od-redeni vlijanija vrz zdravjeto na lu|eto, novlijanieto na temperaturata na rizik od srcevudar se u{te e nejasno i ne dovolno istra`eno.

Istra`uva~ite od Velika Britanija anal-izirale podatoci od pove}e od 84.000 pacientikoi vo period me|u 2003-ta i 2006-ta godinabile primeni vo bolnica poradi srcev udar.

Istovremeno bile analizirani i vremenskitepodatoci od BADS (British Atmospheric Data Center)so posebna analiza na 15 regioni vo Anglija iVels. I povtorno se potvrdilo deka so sekojstepen poniska temperatura, procentot na srce-vi udari porasnuval vo tek na ispituvawata koitraele 28 dena.

Najgolem rizik bile prvite dve nedeliizleguvawe po ladno vreme. Najranlivi bilelu|eto me|u 75-ta i 84-ta godina, i lu|eto koive}e imale srcevi problemi. Na istra`uva~itene im e jasno {to to~no stoi zad ovaapovrzanost, no veruvaat deka brojot na srceviudari se zgolemuva bidej}i studot go zgolemuvakrvniot pritisok i koli~inata na odredeniproteni koi go pottiknuvaat nastanuvaweto nakrvnite zgrut~uvawa.

Me|utoa, rezultatite se najprecizni zapodra~jeto na Velika Britanija, pa poradi toanau~nicite velat deka se potrebni istra`uva-wa i vo ostatokot od svetot so cel da donesatdefinitiven zaklu~ok. Vo me|uvreme, na najri-zi~nata grupa se sovetuva da se oblekuva vo

sklad so vremenskite priliki, da gi prilagodi ireducira pro{etkite koga vremeto e mnoguladno.

Ladnoto vreme i ne soodvetnoto oblekuvawemo`e da sozdade i drugi problemi. Taka ako vegrebe grloto, glavata vi e matna i se ve boli,nema somnevawe deka ve fatila nastinka.Vozrasnite vo prosek tri pati vo godinata gisoboruva nastinkata, a sekoja vo prosek traedevet dena, pi{uva magazinot Health. Sepak, toane e pri~ina da se predadete. Eve kako }e jazaprete nastinkata vedna{ {tom gi po~uvstvu-vate nejzinite simptomi.

Prviot den: Ispijte voda ili sok od portokal.Vnesuvaweto na te~nosti sekako }e ja podobriva{ata sostojba, a posebno ako vi e zatnat nosotili ve boli grloto. Gargara so solena vodaisto taka mo`e da pomogne. Polovina la`i~kasol stavete vo ~a{a so topla voda i isplaknetego vospalenoto grlo. Taka }e se namali vospale-nieto, }e go otstranite sluzot i ona {to ve iri-tira na ka{lica. Istoto mo`e da go napravite iso jabolkov ili vinski ocet. Razmislete zakupuvawe na lekovi protiv bolki koi }e vi po-mognat da se spre~i te~eweto na nosot, jade`otvo o~ite i zatnatite sinusi. Se razbira deka nemorate da kupuvate ako takvi lekovi imate vova{ata doma{na apteka. Za da ja zaprete nas-tinkata mo`e da pomogne i medot! Izedete ednado dve la`i~ki od dobriot star lek - med, ilipak izme{ajte gi vo ne mnogu topol ~aj.

Ako e mo`no, nemojte da izleguvate nikade.Va{eto telo podobro }e se bori so virusite akoste odmorni. Ako sepak morate da odite nekade,do prodavnica ili na rabota, izbegnuvajte gikolegite i trudete se ~esto da gi miete raceteili koristete gel za dezinfekcija na baza naalkohol. Za da se spravite so nastinkata pijtemnogu voda, sok ili ~aj, a za ru~ek i ve~eraizedete topla pile{ka supa so dve la`ici ocet.Pred spiewe stavete gi nozete vo vrela voda, apotoa dobro naspijte se.

Sledniot den: Ako se ~uvstvuvate se u{telo{o, imate temperatura ili ste zapo~nale dapovra}ate, otidete na doktor bidej}i tie simp-tomi uka`uvaat deka ne e vo pra{awe samo nas-tinka, tuku mo`ebi grip ili nekoja infekcija, aza toa verojatno }e vi trebaat soveti od lekar imo`ebi drugi lekovi kako {to se naprimerantibiotici.

V.Stoj~evska

Nastinki i rizici od srcev udar

^estite glavobolki, vrtog-lavica, lo{a koncentra-cija, {um vo u{ite, ~uv-

stvo deka postojano vi studi,otoci, bolki vo stapalata igr~evi vo nozete, samo se nekoiod simptomite koi uka`uvaatna problemi sa cirkulacijata.Mnogu lu|e patat od lo{a cir-kulacija, no za `al za toa ne sesvesni ili pak gi ignoriraatsimptomite, pa zatoa ovaa po-remetuvawe spa|a vo grupata nat.n."tivki ubijci”.

- Lo{ata cirkulacija mo`e da dovede do mozo-~en ili srcev udar, a naj~esti pri~ini se nepra-vilna ishrana, nedovolna fizi~ka aktivnost ipu{ewe. Isto taka i preobilnata ishrana kojasodr`i mnogu masti i {e}eri (mleko i mle~niproizvodi, masno meso i suvomesnati proizvodi,xiger, mozok i drugo) pridonesuva za lo{a cirku-lacija. - objasnuvaat nutricionistite

Hrana koja se prepora~uva Se prepora~uva me-diteranski na~in na ishrana, bidej}i e doka`ankako najefikasen vo borbata so kardiovaskular-nite bolesti. Zatoa, jadite sve`o ovo{tie, razenzelen~uk, posna riba i meso, namirnici od celozrno na `itarki. Potoa, jatkasto ovo{tie i semkiza u`ina ili za pojadok bidej}i sodr`at esenci-jalni polizasiteni masni kiselini koi se dobriza zdravieto na lu|eto, a mo`at da se konsumira-at vo sirova sostojba. Me{unkite, grav, le}a, bo-ranija, gra{ak se mnogu po`elni da bidat vklu~e-

ni vo ishranata, no ne kombini-rani so meso.

Odbegnuvajte Dodavawe na{eker, slatki, pregolem vnes nasol. Najdobro bi bilo izvesnovreme da se jade hrana bez sol.Potoa, ne se prepora~uva kafe#osobeno treba da se izbegnuvanes kafe so mleko i {lag, kako iespreso. Najdobra opcija e fil-ter kafe. Povremeno e dozvole-na ~a{a crno vino.

Na~in na prigotvuvawe Krat-kotrajna i brza termi~ka obrabotka na hranata,barena vo voda ili na parea, na skara ili pe~enahrana so malku masnotija. Hranata pred gotvewetreba da se isitni za podgotovkata da bide pobrzo.

Masla Bitno e da koristite ladno cedeno mas-linovo maslo. Maslinovoto maslo sodr`i olein-ska mononezasitena kiselina koja povolno delu-vae na zdravjeto na krvnite sadovi.

Soveti za dobra cirkulacija - da se odr`uva normalna te`ina- sekojdnevno da se jade sve`o ovo{je i zelen~uk- mala koli~ina posno meso i riba- sekojdnevno konzumirawe `itarki- koristewe na ladno cedeno maslinovo maslo- koristiwe kaliumova sol - dosta voda i bilni ~aevi- sekojdnevno odewe Ako gi primenuvate ovie soveti poubavo }e se

~uvstvuvate i }e bidete pozdravi. Probajte!M. Damjanoska

Hrana za dobra cirkulacija

Se ~uvstvuvate lo{o? Ni{to ne vi odi!Stresot ve davi, ne vi dava da zemete voz-duh. Namesto da posegnete po tableti eve pet

pijalaci koi mo`at da vi pomognat da se smirite.1. ^a{a mleko Mlekoto sodr`i triptofan, koj

vo procesot na varewe se pretvara vo serotonin,~ij efekt e podignuvawe na raspolo`enieto. Plus,mlekoto e bogato so kalcium, magnezium i kaliumkoi pomagaat vo namaluvawe na krvniot pritisok.

2. Toplo kakao Toplite pijalaci ja podigaattelesnata temperatura, {to sozdava ~uvstvo naudobnost. ^uvstvoto na udobnost mu prenesuva namozok deka ste opu{teni i deka se e vo red.

3. ^aj od lipa ili kamilica Studija izvr{ena naUniversity College od London poka`uva deka piewe-

to crn ~aj ~etiri pati dnevno, {est nedeli gonamaluva prisustvoto na hormonot kortisol kojteloto go osloboduva kako reakcija na stres.

4 Zelen ~aj Zeleniot ~aj e poln so tanini, koi gopottiknuvaat mozokot da sozdava pove}e alfabranovi koi predizvikuvaat opu{tawe, i gonamaluvaat sozdavaweto na beta branovi koipredizvikuvaat tenzija.

5 ^a{a studena voda Ispijte edna ~a{a studenavoda, a potoa izlezete na kratka pro{etka. Vodata}e ja pottikne cirkulacijata, a sve`iot vozduh }eve opu{ti preku stimulirawe na hipofizata ihipotalamusot da la~at pogolemo koli~estvo naendorfini, koi pomagaat vo opu{taweto.

V.S.

Namesto tableta za smiruvawe

Protezi i drugi ortopedski pomagalaOsigurenoto lice ostvaruva pravo na

protezi, ortopedski i drugi pomagala, po-mo{ni i sanitetski napravi i materijali,kako i zabotehni~ki sredstva, zavisno

od medicinskite indikacii, odnosnozavisno od potrebata na osigurenoto lice,koja ja utvrduva lekar specijalist od so-odvetnata specijalnost. Potvrda za pot-rebata od protezi, ortopedski i drugi po-magala ja izdava lekarspecijalist od so-odvetna specijalnost, a ja zaveruva pod-ra~nata slu`ba na Fondot, spored mesto-to na `iveewe.

Osigurenoto lice, vrz osnova na zave-renata potvrda, odobrenoto pomagalo goprezema od pravnoto lice {to gi izrabo-tuva ili gi kupuva, a so koe Fondot imasklu~eno dogovor.

Visinata na u~estvoto na osigurenotolice vo cenata na ortopedskite i drugitepomagala iznesuva 40% od cenata na po-magalata. (Informacija za detalen opisna site ortopedski pomagala mo`ete da janajdete vo Spisokot na ortopetski i drugipomagala, Sl. vesnik na R.M. br. 111/2000).

Stomatolo{ka zdravstvena za{titaOsigurenoto lice ima pravo na stoma-

tolo{ka zdravstvena za{tita vo primar-nata zdravstvena za{tita, vo odnos naprevencija, lekuvawe i sanirawe na bo-lestite na ustata i zabite. Vie kako osi-gurenik imate pravo na preventivni preg-ledi koi opfa}aat: dijagnostikana rizi-kot od karies, paradontopatija, ranootkrivawe na bolestite na ustata i zabi-te, anomaliite vo razvojot na vilicite izabite i drugi zaboluvawa.

Pokraj toa, Vie imate pravo od va{ iotstomatolog da gi pobarate i sledniteuslugi: stomatolo{ki pregled, upatuvawena laboratoriski i rendgenski ispitu-vawa, lekuvawe i po potreba upatuvawena specijalisti~ka stomatolo{ ka za{ti-ta.

Lekuvaweto na zabite opfa}a: plombi-rawe na zabite so estetski polnewa naprednite zabi i so amalgamski polnewana drugite zabi, endodonska terapija, za-boluvawe na paradontot, terapija na me-kite tkiva i na ustata i vadewe zabi. Soupat od izbraniot stomatolog, osigureno-to lice ima pravo i na specijalisti~kistomatolo{ki zdravstveni uslugi, koiopfa}aat: oralno hirur{ki intervencii,ortodonski uslugi i proteti~ki uslugi. Odprotetskite zdravstveni uslugi, osigure-

nikot ima pravo na: podvi`ni parcijalnii totalni protezi, ortodontski aparati,opstruktori, {ini za mobilizacija iednodelni leani kruni~ki, site izrabo-teni od akril. Dokolku osigurano licebara tie da se izrabotat od blagorodnimetali, cenata na blagorodniot metal gopla}a samiot so svoi sredstva.

Drugi zdravstveni uslugi:1. Pravo na doma{no lekuvaweOsigurenoto lice ima pravo na doma{

no lekuvawe dokolku ne e neophodno bol-ni~ko lekuvawe, a bolniot ne e vo sostoj-ba ambulantski da se lekuva. Toa seostvaruva vo slednite slu~ai:

Nepodvi`ni ili slabo podvi`ni bolni,hroni~na bolest vo faza na vlo{uvawe

ili komplikacii,po slo`eni operativni zafati, koga e

potrebno previvawe i nega na ranata,prodol`uvawe na bolni~koto lekuvawe

vo doma{ni uslovi, po predlog na bolni~-kata zdravstvena ustanova kade {to selekuval bolniot.

kaj bolni vo terminalna faza na boles-ta.

Potrebata od doma{no lekuvawe jautvrduva lekar specijalist od soodvetnaspecijalnost.

2. Pravo na itna medicinska pomo{Osigurenoto lice ostvaruva itna medi-

cinska pomo{ bez upat od izbraniot le-kar, vo najbliskata zdravstvena ustanova{to vr{i primarna zdravstvena za{titaili vo zdravstvena ustanova {to imaorganizirano slu`ba za itna medicinskapomo{, spored mestoto na `iveewe ilispored mestoto kade {to osigurenoto li-ce se zateknalo vo vremeto na potrebataod itna pomo{. Lekarot e dol`en da dadeitna medicinska pomo{ i vo slu~aj kogaliceto ne e vo sostojba da doka`e deka ezdravstveno osigureno.

Svojstvoto na osigureno lice se doka-`uva po prestanuvawe na itnosta. Vo slu-~aj na potreba, po dadenata itna medicin-ska pomo{, lekarot {to dal pomo{ e dol-`en da povika prevoz za da se odnese bol-niot do bolni~kata zdravstvena ustanova,vodejki pri toa smetka za vidot na prevo-zot zavisno od zdravstvenata sostojba nabolniot. Vo slu~aj na neopravdan povik zauka`uvawe na itna medicinska pomo{,napravenite tro{oci za pregledot i pre-vozot gi podnesuva samoto osigugreno li-ce..

prodol`uva

Vodi~ za pravata na zdravstvenite osigurenici (4)

Izdaden od Organizacija na potro{uva~i na Makedonijapotpomognato od Germanskoto ministerstvo

za ekonomska sorabotka i razvoj

Istra`uva~i od Velika Britanija tvr-dat deka e {tetno no}e da se vklu~isvetloto bidej}i toa pretstavuva {ok

za organizmot i duri koga trae samonekolku minuti. Spored niv ovie svetlosniudari vrz organizmot mo`at da predi-zvikaat pojava na tumor na mozokot.

Koga }e se uklu~i svetloto, velat tie, se"budat” i zadvi`uvaat odreden vid nakletki koi mo`at da formiraat tumor namozokot. Ova ne e nekoe iznenaduvawe,spored niv, bidej}i poznato e deka zgole-meniot rizik od pojava na rak na dojka itumor na prostata vo mnogu istra`uvawa sepovrzuva so izlo`enost na ve{ta~ko svet-lo, posebno na rabotnici koi rabotat vono}na smena. Novo e toa {to za prvpat eutvrdeno deka duri kuso izlo`uvawe nave{ta~ko svetlo go zgolemuva rizikot odpojava na tumor i toa na mozokot.

Istra`uvawata se vr{eni vrz eksperi-mentalni gluvci na Univerzitetot Lester,pod vodstvo na Karalambos Kirijaku. Votekot na eksperimentot, grupa na gluvcibila izlo`ena na ve{ta~ko svetlo votraewe od eden ~as. Koga bile izvr{eniuporeduvawa so gluvcite koi bile dr`anivo mrak, se poka`alo deka kaj gluvcite koibile izlo`uvani na ve{ta~ko svetlodo{lo do promeni vo keliite vo mozokotodgovorni za vnatre{niot ~asovnik koj gikontrolira telesnite funkcii.

Sli~ni tvrdewa dava i grupa izraelskiistra`uva~i koi vr{ele eksperimentinezavisno od Britancite. Doktor Rahel ben[lomo, od Univerzitetot vo Haifa, imsovetuva na lu|eto koi se budat no}e da odat

vo WS, da ne vklu~uvaat svetlo. Taa veli: - Postoi golem rizik od sekoe vklu~u-

vawe na svetlo za vreme na no}ta. Pale-weto na svetloto no}e vlijae na vnat-re{niot ~asovnik vo ~ove~kiot organizam,koj e mnogu osetliv. Re{enie e postavuvawena sijalici koi svetat so slab intenzitet,no koi davaat dovolno svetlina za odrede-na potreba.

Pottiknati od ovie istra`uvawa kom-panijata Arkon Resurse dojde do re{enie naproblemot proizveduvaj}i mala napravanare~ena LavNav. LavNav za samo 19,99 do-lara e tehnolo{ko umno re{enie za siteneprijatnosti i rizici koi se javuvaat prino}no palewe na svetlo za odewe vo WS.Malata naprava bara samo dve AA baterii,koi ne gi tro{i brzo, bidej}i se aktivirasamo koga }e detektira dvi`ewe, no manamu e {to bez svetlo mora da se dojde nekakodo WS {oqata. [tom }e se dojde do neasvetloto vedna{ se aktivira, no ja osvet-luva samo {oqata i toa so slaba svetlina,koja ne samo {to ne predizvikuva bolka voglavata zaradi blesokot od jaka svetlina ine e rizi~na za pojava na tumor na mozokot,tuku ne gi budi i drugite ~lenovi od seme-jstvoto. LavNav ima u{te edna pogodnost:sveti crveno koga daskata za sedewe e kre-nata i zeleno koga e spu{tena. Koga }e seoddale~i korisnikot svetilkata sama segasi. LavNav e so mali dimenzii, a vokutiv~eto od bela plastika smesteni sesvetlosni senzori od prednata strana, a odzadnata lepliva traka za pricvrstuvawe.

M.Serafimovski

Vklu~uvaweto svetlo no}e e {tetno,no ima re{enie

\

\

\

\

IZBORPENZIONERplus fevruari 2011 13

\

- Brzoto propa|awe i stareewe vsu{-nost e rezultat na negativnite percepciiza godinite vo koi se nao|aat lu|eto. Za-~uduva~ki golemo e vlijanieto na raz-misluvaweto vrz na{eto zdravje, a dobrozdravje zna~i i podolg `ivot. Taka naprimer modernata frizu-ra i bojadisuvaweto nakosata na `enite (a voposledno vreme se pove}ei na ma`ite!?) ne samo{to im pomaga da se ~uv-stvuvaat pomladi, tuku imgo namaluva i krvniotpritisok - velat istra-`uva~ite od Hardvard. Sovakvoto odnesuvawe ne sepodobruva samo pritiso-kot, tuku se podobruvaat iartritisot i vidot, a voodreden stepen mo`e da se zabavi ili dase spre~i i razvitokot na srcevite zabo-luvawa, pa duri i rakot!

Spored niv, ednostavno razmislu-vaweto deka ne sme stari ne pravi i daizgledame pomladi. Ako na toa se nado-dade obleka koja ne e "babinska” ili "de-dovska” efektot e u{te pogolem. Pomis-lete samo na `ena oble~ena vo temni boi,vo staromodna obleka, bez frizura i bezzabi, vizavi babi~ka vo rozov fustan souredna kosa i odli~na zabna proteza,nasmeana i duhovita. Ova va`i i za ma{-kiot pol. Ureden i stegnat starec kojdostoinstveno i elegantno gi nosi svoitegodini, nasmean i vesel e deset godinipomlad od nam}orest dedo na koj se mupre~i i koj razmisluva samo za starosta,za bolestite i za negativnite raboti.Isto taka, mnogu pomaga i dru`eweto sopomladi lu|e vo site sferi na `ivotot -

velat istra`uva~ite.Zna~i, klu~ot na mlade{ki

izgled i dobro zdravje ne e voskapi kremovi i skapi tretma-ni, tuku vo mlade{koto odnesu-vawe, razmisluvawe i obleku-

vawe, tvrdat istra`uva-~ite od Hardvard.

[to se odnesuva pak donavikite eve edno inte-resno istra`uvawe izvr-{eno vrz stari lu|e voAmerika:

Iako o~ekuvanata dol-`ina na `ivotniot vekraste vo pogolemiot delod svetot, (vo razvienitezemji se prodol`ila za 30godini), lekarite voo~u-vaat eden poinakov trend

koj gi voznemiruva: imeno nekoi lu|e seopredeluvaat za na~in na `ivot koj pri-donesuva kon porana smrt!

Lekarite zabele`uvaat deka lu|etousvojuvaat lo{i naviki koi mo`at da goskratat `ivotniot vek kako {to se: pre-terano konsumirawe hrana ili konsumi-rawe nezdrava hrana, pu{ewe i premal-ku ve`bawe. Tie naviki go zgolemuvaatrizikot od pojava na rak, dijabetes, srce-vi zaboluvawa i na mozo~en udar, {tokako posledica na toa tie lu|e pokuso`iveat.

Istra`uva~ite od Univerzitetot Har-vard i od Univerzitetot na dr`avata Va-{ington, sakale da otkrijat kolku godinise gubat so takviot izbor na na~in na `i-veewe, so napomena deka prose~niot `i-voten vek na Amerikancite e 78 godini.

Eden od avtorite na istra`uvaweto d-r Danei veli deka istra`uva~ite

ustanovile deka "visokiot krven priti-sok, pu{eweto, debelinata i visokotonivo {e}er vo krvta odzemaat pet godi-ni `ivot kaj ma`ite i okolu ~etiri godi-ni kaj `enite, na nacionalno nivo”.Istra`uva~ite gi sporedile podatocitevo odnos na rasata, na prihodite i namestoto na `iveewe, i ustanovile u{tepogolemi razliki: belcite od srednataklasa imaat najdobar krven pritisok, noAmerikancite od azisko poteklo imaatpomalku lo{i naviki i se so najdobrozdravje.

- Ne boleduvaat od srcevi zaboluvawabidej}i imaat nizok krven pritisok, nedobivaat rak zatoa {to imaat mnogu ni-zok faktor na rizik za rak zaradi ishra-nata (dosta riba, oriz i zelen~uk) vklu-~uvaj}i go i nepu{eweto, - objasnuva Da-nei.

Afroamerikanskite `eni se u{te ednagrupa so pokus `ivoten vek - visok pro-cent od niv se so prekumerna te`ina, alu|eto koi se borat so vi{okot kilogra-mi imaat povisoko nivo na invaliditet,dijabetes i srcevi zaboluvawa, naru{u-vawa koi gi pravat po~esto bolni dodekase mladi, i zavisni od lekovi na podolgperiod duri i koga }e ostarat.

Zna~i vnimavajte na rizi~nite fakto-ri koi va`at sekade, razmisluvajte pozi-tivno i odnesuvajte se i oblekuvajte semlade{ki. Sepak vo ova poslednoto vni-matelno, da ne zabegate!

T. Gavrovska

Na~inot na `ivot i navikitego odreduvaat `ivotniot vek

Najnovite istra`u-vawa na Institutotza socijalni istra-

`uvawa pri Univerzitetotvo Mi~igen, poka`ale dekastarite lu|e se ~uvstvuvaatokolu 13 godini pomladi imislat deka izgledaat ka-ko da imaat barem 10 godi-ni pomalku!

Vo grupata od 516 ma`i i`eni vrz koja e napravenoistra`uvaweto bile lu|epostari od 70 godini. Ana-liziraj}i gi rezultatitenau~nicite do{le do zak-lu~ok deka toa do nekadese dol`i i na podobrozdravje, kako i na prodol-`uvaweto na `ivotniotvek. Istra`uvawata nap-raveni vo Berlin i vo SADdale sli~ni rezultati.Interesno e toa {to nekoiduri se ~uvstvuvaat i pom-lado i povitalno od dobi-enite prose~ni brojki. Ovase objasnuva so faktot dekaonie koi gi pominale osum-desetite se relativno

zdravi lu|e. Onie pak sopolo{o zdravje ~uvstvuva-le pomala razlika me|uvistinskite i iluzornitegodini, {to e i normalno!

Ispitanicite se ocenu-vale samite sebe gledaj}igo svojot lik vo ogledalo.Zadadenata zada~a bila dase ocenat so brojka od 0 do120. Na po~etokot veleledeka izgledaat 10 godinipomladi, a kon krajot naistra`uvaweto samo 71@enite bile porealni ipri ocenuvaweto si davale4 godini pomalku odkolkuma`ite. Ova e verojatnozatoa{to `enite i onakaimaat porealen odnos kon`ivotot. Na kraj od istra-`uvaweto se poka`alo de-ka ma`ite generalno se po-zadovolni od svojot izgledvo tekot na procesot nastareewe, otkolku {to se`enite. Mo`ebi zatoa pri-padni~kite na pone`niotpol pove}e se doteruvaat

M.S.

Aleksandar Dimkovski

Idejata e da ne se izoliraat pe-nzionerite vo posebni getakako stare~ki domovi, tuku

da `iveat vo kolektivnite centriza domuvawe, kade {to }e imaat mo-`nost za pogolema socijalizacija

Osven za mladi bra~ni dvojki, de-ca bez roditeli, socijalni slu~ai,Makedonija vo idnina }e treba dagradi stanovi i za penzioneri. Ovase preporaki na Evropskata komisijaza stari lica, koja funkcionira voramkite na EU. Na neodamne{natasredba na nivo na eksperti vo Trstbila usvoena platforma so koja sepredlaga da se gradat novi stanoviza stari lica. Andrej Jus, direktorna institutot “Hevreka” od Qubqana,tvrdi deka vakvata merka mnogu sepraktikuva vo zemjite od EvropskataUnija i vo Slovenija.

- Idejata e da ne se izoliraat pen-zionerite vo posebni geta kako sta-re~ki domovi, tuku da `iveat vo ko-lektivnite centri za domuvawe, ka-de {to }e imaat mo`nost za pogolemasocijalizacija. Dosega{nite iskus-tva poka`aa mnogu dobri rezultativo odnos na ova - veli Jus.

Kako primer se poso~uva Trst, kade{to od 260.000 `iteli, re~isi 70procenti se penzioneri, koi `iveatzaedno so preostanatite gra|ani. OdSojuzot na zdru`enija na penzionerina Makedonija (SZPM) se nadevaatdeka za implementacija na evropski-te preporaki nema da se ~eka pre-dolgo.

- Na{a zalo`ba e izgradbata naovie stanovi da bide vo prvite godi-ni od sproveduvaweto na nacional-nata strategija za stari lica, sova`nost 2010- 2020 godina. Treba dada se izgradat 1.000 stanbeni edini-ci vo kolektivnite objekti za domu-vawe. Duri i vo postojnite penzio-nerski domovi se bara voveduvawena novi sodr`ini, tokmu zaradi po-golema socijalizacija - veli DragiArgirovski, sekretar na SZPM. Spo-red nego, potrebno e i zgolemuvawena penziite srazmerno so porastot natro{ocite i dvi`eweto na platite.

- Sekoj soodnos penzija-plata {toe pomal od 60 procenti vodi kon si-roma{tija. Kaj nas toj iznesuva 49,5procenti - veli Argirovski.

Vo Ministerstvoto za trud i soci-jalna politika naglasuvaat deka vostrategijata za stari lica e predvi-

dena izgradba samo na penzionerskidomovi i centri za stari lica. Za ovase opredeleni i lokacii vo pove}egradovi, kako Ko~ani, [tip, Ohrid,Skopje. I vo Javnoto pretprijatie zastopanisuvawe so stanben i delovenprostor, kako najgolem graditel nastanovi vo zemjata, velat deka dose-ga ne se razmisluvalo za posebnistanovi za penzioneri i stari lica.

- Nie rabotime po programa {to janosi Vladata. Prethodno vakviot vidstanovi se vikaa socijalni stanovi,{to podocna se promeni vo stanoviza lica od socijalen rizik i drugiranlivi grupi. Tuka vleguvaat decabez roditeli, lica so hendikep, sa-mohrani roditeli... Vo tie ranlivigrupi mo`e da bidat smesteni i sta-rite lica i penzionerite - veli Zo-ran Misovski od JPSSDP.

Za ovaa godina Javnoto stanbenopretprijatie planira izgradba na se-dum objekti so vkupno 400 stanovi.Misovski informira deka vo me|uv-reme te~at predvidenite aktivnostiokolu stanbenata izgradba, koja e vozavr{na faza vo Ki~evo, Ohrid, Ka-vadarci, Kriva Palanka, Bitola.

"Nova Makedonija#

Evropa bara novi stanovi za penzioneri

Jasmina Jovanovska

Dvata sindikata, Sojuzot na sindikatite i Konfederacijata na slobod-ni sindikati, baraat poliberalni uslovi za penzionirawe na rabot-nicite. Osven vozrasta od 62 godini za `eni i 64 za ma`ite, sindika-

tite baraat da se vrati i uslovot, raboten sta`, koj }e va`i do 2015 godinai spored koj, rabotnicite }e mo`at da zaminat vo penzija i so sta` od 35 go-dini, za `eni, i 40 za ma`i. Se predlaga i voveduvawe starosna penzija povozrast ili raboten sta` po dejnosti, predvremena starosna penzija so 60godini starost i 15 godini minimum raboten sta`, kako i dopla}awe rabo-ten sta` ako nedostasuvaat do tri godini sta` i ako rabotnicite imaat ve-}e napolneto 62 godini za `eni i 64 za ma`i. Ovaa inicijativa, sindikati-te }e ja dostavat do Ministerstvoto za trud i socijalna politika i do Eko-nomsko-socijalniot sovet za da se otvori debata za pofleksibilen penzis-ki sistem.

Ministerot za trud i socijalna politika, Xeqaq Bajrami, koj go islu{apredlozite, veti deka }e bide razgledana inicijativa, no gi obeshrabrisindikalcite predvreme.

"Mnogu te{ko }e bide ovaa inicijativa da ja prifati Vladata ako se imapredvid deka vo zemjite vo Evropa sekade se zaostruvaat uslovite za pen-zionirawe, a kako dr`ava, na dobar pat sme so sega{nite uslovi da goodr`ime penziskiot sistem”, izjavi Bajrami. Sepak, veti deka }e bide nap-ravena podlaboka analiza za ovaa inicijativa i otkako }e zavr{at prego-vorite so sindikatot za Zakonot za rabotni odnosi, }e se premine na ovaainicijativa i }e se izleze so konkreten stav.

Na novinarskoto pra{awe, kakov e toj socijalen dijalog me|u Vladata isindikatot, koga toj izleze so stav u{te pred da se razgleda inicijativata,Bajrami samo re~e deka, sepak, }e ima analiza. Taa }e se odnesuva na toakolku rabotnici bi zaminale vo penzija so predlo`enite uslovi. Takvaanaliza nema{e nitu Sindikatot.

"Celta na na{ata inicijativa e obezbeduvawe pogolema fleksibilnost voramkite na penziskiot sistem. Idejata e da pottikneme razmisluvawe zavoveduvawe novi uslovi”, izjavi pretsedatelot na SSM, @ivko Mitrevski,po zavr{uvaweto na trkaleznata masa na koja be{e promovirana inicijati-vata. Potrebata od pove}e uslovi za penzionirawe e neophodnost, bidej}iso postoewe na samo eden uslov ne mo`e da se apsorbiraat site specifi~-ni uslovi za rabota vo oddelni dejnosti, kako i problemite {to gi sozdadetranzicijata, pa se javija ste~ajni rabotnici, tehnolo{ki vi{ok, koi ne mo-`at da se penzioniraat. "Potrebno e so zakon da se predvidat edni usloviza penzionirawe na grade`en rabotnik, za tekstilen rabotnik, koi treba dase razli~ni od onie {to va`at za administracija”, dodade Mitrevski.

Gostinot od Evropskata federacija na sindikatite, Martin Pulcervalt,ja sovetuva Vladata deka treba da se vovedat pofleksibilni uslovi za pen-zionirawe.

"Onoj so fakultet po~nuva so rabota podocna od grade`niot rabotnik itreba da ima razli~ni uslovi za penzionirawe za razli~ni dejnosti”, objas-ni Pulcervalt. Toj dodade deka treba da se vnimava so namaluvaweto napridonesite, za{to {to solidna baza na eden stabilen penziski sistem sevrabotuvawata. "Na Makedonija slabost i e toa {to ima vrabotenost od 43otsto, {to e za 20 otsto pomalu od evropskiot prosek. Zatoa treba da se ra-boti na zajaknuvawe na osnovniot penziski stolb”, potencira gostinot.

Utrinski vesnik

Sindikatot bara pove}euslovi za penzioniraweVra}awe na rabotniot sta` do 2015 godina,starosna penzija za razni dejnosti i predvremenopenzionirawe, se del od sindikalnite barawa

Od penzii `ivurkaat i mladite

Godinite se samo brojka

@aneta Zdravkovska

Bog da gi po`ivee penzionerite, velat pomladite idel od sredove~nite bitol~ani koi poradi nevra-botenosta i malite plati se u{te pre`ivuvaat od

pomo{ta na svoite postari vo familiite. Penzioneri-te, namesto pokomotno da gi minuvaat stare~kite deno-vi, se po~esto {tedat na lekovi i na zdravstveni uslu-gi za da gi izdr`uvaat semejstvata na sinovite ili naker}ite, da im gi pla}aat smetkite, da gi polnat fri-`iderite...

Bitolski penzioneri priznavaat deka od svoi pari gioblekuvaat decata, koi napolnile i po 40 godini, im gipla}aat smetkite vo maalskite kolonijali, im davaatpo nekoj denar za kafe so prijatelite, im turaat gorivovo vozilata, a nekoi im gi pla}ale i soobra}ajniteprekr{oci na sinovite. Namesto mladite, starite sta-naa ekonomski stolb na semejstvata. Poradi ova, nekol-ku generacii `iveat zaedno pod eden pokriv, na nikogoda ne mu e komotno, a ponekoga{ nastanuvaat i kavgi zapari. Vo Bitola ima nevraboteni kolku {to ima i pen-zioneri, okolu 17.000.

- Penzionerite ekonomski ja odr`uvaat Bitola. Jassum penzioniran pravnik, a soprugata e pred penzioni-rawe vo zdravstvoto. Sinot ne raboti, a ima semejstvoso malo dete. Sekoja nedela so na{i pari gi polnimekorpite vo marketite, od toaletna hartija do meso. Si-not e diplomiran i nevraboten. Ne ni e maka {to go hra-nime semejstvoto, tuku toa {to mom~eto se izede odnat-re {to se u{te mora da ~eka leb od nas. Pra{uva levo-desno za rabota, vo partija ne odi, nadaren e za sport, ane za politika, pa rabota nema- veli Du{ko Jovanovskiod Bitola. Pove}eto penzioneri velat deka nemo`at datrgnat nastrana nekoj denar ni za crni denovi, za{topla}aat rati od kreditite {to gi podignale sinovite i

}erkite.- Nemam pari zabi da si stavam za{to mese~no najgo-

lemiot del od penzijata go davam za isplata na rata odkredit na mojata }erka. Taa e samohrana majka so poma-la plata i za da go {koluva svoeto dete, podigna kredit,a platata i e mala. Sega krpime so soprugata i `iveemeso nejzinata penzija od 5.000 denari. Taa boleduva odgu{avost, nave~er odvaj di{e, no {to da pravime, pora-di finansiska nemo} ja odlagame operacijata za ponata-mu - veli Dragoqub Milo{evski, penzioniran grade`-nik od Bitola.

Sli~na prikazna raska`uva eden drug 60-godi{en bi-tol~anec, koj ne saka da go otkrie svojot identitet. Ve-li deka raboti vo dobrostoe~ka dr`avna firma so me-se~ni primawa nad 30.000 denari. Ja deli ku}ata so dvasina, od koi edniot ima sopruga i mali deca, pa tesno evo ~etiri sobi. Pred nekolu godini podignal kredit zaeden od sinovite da kupi zemja i da izgradi ku}a.

- So godini pla}am mese~na rata po 15.000 denarikredit za pari koi gi podignav za sin mi. Go kupija zem-ji{teto i gi stavija temelite od ku}ata. Sega barame`iranti za mojata sopruga, koja e {totuku penzionirana,da mu podigne drug kredit za dogradbata. Mislevme nastarost polesno }e `iveeme, a ne deka }e krpime - velibitol~anecot.

Vakvite sostojbi ne se ~udni koga se znae deka nad17.000 bitol~ani ili 20 procenta od gra|anite se bezrabota. So ovaa gradot e me|u prvite od vnatre{nosta nadr`avata po broj na nevraboteni. Duri polovina od nev-rabotenite se vo najrabotosposobnata vozrast, od 20 do40 godini. Vo gradot so godini re~isi i da nema inves-ticii, a ekonomski go krepat REK, bolnicata, mlekarni-cata i fabrikata za tutun, kade {to, spored gruba pro-cena, rabotat nad 4.000 bitol~ani. "Dnevnik#

REKLAMI PENZIONERplus fevruari 201114

Se vra}a Trpe doma od slu`ben pat i ja zateknu-va Trpana so ma` vo krevetot:

- Trpano mori, {to pravi ~ovekov vo mojotkrevet?!

- ^uda, ma`u. ^uda pravi!

* * *Se vozat Ram~e i Nexmie vo kola koga Nexmie

zabele`uva ne{to na patot. - Brzo Ram~e, zemi ja mikrobranovava!Izleguva Ram~e, ja grabnuva pe~kata, ja stava vo

kola i trgnuva. Dve minuti potoa policaec gi brka,gi zastanuva i im veli:

- Dobro be, biva{e li radarot da mi go soberete

* * *Gledam si se razvrednil kom{ija, si re{il da

~isti{.- Ne, ne, se selam.

* * *Mlad ~ovek e primen na rabota vo golem super-

market i prviot den go pre~ekuva menaxerot, go

pozdravuva srde~no i mu veli:- Tvojata prva zada~a denes }e bide da go

izbri{e{ podot.- Ama jas sum fakultetski obrazovan.- Of lele, izvini. Daj mi ja metlata, jas }e ti

poka`am kako se pravi toa.* * *

Postar ~ovek vozi po avtopat, koga zayvonuvanegoviot mobilen telefon. Se javuva `ena mu icelata voznemirena mu veli:

- [totuku slu{nav na vesti deka nekoja kolavozi vo sprotiven pravec na avtopatot. Te molamvnimavaj!

- Edna kola??? Po |avolite, gi ima stotici!

* * *Doa|a prvoodelenecot Kire od u~ili{te. Dedo

mu go pra{uva:- Kako be{e na u~ili{te?- Dobro. - A u~itelkata kakva ti e?- Glupava. Ni{to ne znae, se ne pra{uva nas!

ZABAVAPENZIONERplus fevruari 2011 15

Pominuva baba Can-ka pokraj koko{arni-kot krotko, krotko,moli milo, milo, ~i-ni{ od ustata i izviramed.

- Dojdi pilence,dojdi milo, najubavona svetot. Poglednikolku proso ti nosam.Iskolvaj si go samo tida ti se nasladi du-{i~kata i ubavo da pee{

Ova go slu{al stariot Petel, dedo mu na pileto i mu rekol:- Milo na dedo, ne ja slu{aj babata, begaj podaleku od nea,

zo{to mi te la`e!- Od kade znae{ dedo deka babata la`e?- Po medot vo zborovite. Vo takov med neodamna se udavi i

tatkoti Pejko i zavr{i vo tenxereto.

Babata {to mamiM.T.

Ku}a bez `ena e kako vodenica bez voda.Zad sekoj uspe{en ma`, stoi `ena.Umot na `enata e naj~esto vo nejzinata ubavina, a

ubavinata na ma`ot vo negoviot um.[armot na `enata e sostaven od iluzii. Dali e `enata slaba? Ne! Da te odnesat do grobot

treba {est ma`i, a toa lesno go pravi i samo edna `ena.Za da ja zapoznae{ edna `ena treba vreme.Ma`ot ne mo`e da ja saka `enata {to ne ja po~ituva.Na cena se ma`i koi imaat idnina i `eni koi imaat

minato.Ma`ite sakaat na `enata da i bidat prva qubov, a

`enite sakat ma`ite da im bidat posledna qubov.Koga o~ite na `enata se zamateni od solzi, ma`ot e

toj {to ne gleda dobro.Sakanata `ena e ve~no mlada.Ne e dobro ako `enata e mlada, a ne e ubava, nitu e

dobro ako e ubava, ama ne e mlada.Najgolemata mo} na vodata e vo solzite na `enata.Uspe`en ma` e onoj koj si ima `ena, porod, zasadil

barem edno drvo i napi{al kniga ili napravil dobrohumano delo.

^ovekot mo`at da go smenat samo dve raboti: pati i`ena.

Najdobra e onaa `ena koja slu{aj}i umee da vladee.Pametnata `ena postapuva so ma`ot kako kova~ot so

`elezoto: prvo go zagreva, pa potoa go oblikuva po svojvkus i `elba.

Sekoja `ena e akterka, {to pomalku se zabele`uvatoa e i podobra.

Do osumnaesettata na `enata i se potrebni dobriroditeli, do ~etiriesettata dobar izgled, do pedese-tata dobra kariera i kapital, a posle {eesetata dobrozdravje i po~ituvawe.

Godinite ne se va`ni: `enata e prekrasna vo dvae-settata, {armantna vo ~etiriesettata i neodoliva voostanatiot del od ivotot.

Na dr`avata ne i dol`i, ne se dru`i so lo{i lu|e ine i gi ka`uvaj svoite tajni na `enata.

@enata prostuva, no ne zaborava, ma`ot zaborava ikoga ne prostil.

@enata za ma`ot prvo e poznani~ka, potoa qubovni-ca i na kraj dobra prijatelka.

Na ne`enetiot sekade mu e lo{o, na `enetiot samodoma.

Dobrata `ena e najgolemo bogatstvo na ma`ot, zo{toma`ot da nosi so vre}i, a `enata da iznesuva so igla }ebidat ve~no siromasi.

Ma`ite se delat na dobri i lo{i. Dobri se oniekoi nivnite `eni gi trpat, ostanatite se lo{i.

AFORIZMI ZA @ENATA

Humor

KRSTOZBORNNNNAAAA[[[[

MMMMUUUUZZZZIIII^̂̂̂AAAARRRRNNNNAAAA

FFFFOOOOTTTTOOOOSSSSOOOOTTTT

HEMISKIHEMISKIELEMENTELEMENT SKANDISKANDI AMPERAMPER

REKA VOREKA VO[VAJCA-[VAJCA-

RIJARIJA

ANIANI@IRARDO@IRARDO JODJOD SKANDISKANDI

AMERI-AMERI-KANSKIKANSKIUNIVER-UNIVER-

ZITEZITE

ALUMI-ALUMI-NIUMNIUM

NITRIDNITRID

AMER.AMER.KOM. ZAKOM. ZAGRAMOGRAMO--

FONSKIFONSKIPLO^IPLO^I

ZBIRKAZBIRKAGEOGRAFSGEOGRAFS--KI KARTIKI KARTI

GRADE@ENGRADE@ENMATERIJALMATERIJAL

[AHISTOT[AHISTOTKARPOVKARPOV

EZEROEZEROVO KINAVO KINA@ENSKO@ENSKO

IMEIME

NA[NA[BORECBORECKIROKIRO

ARTISKATAARTISKATAAULINAULIN

OTSE^NOOTSE^NO(MUZ.)(MUZ.)

@.@.

JAPONSKIJAPONSKIPISATELPISATEL

UEDAUEDA

KREPOKKREPOK@ENSKO@ENSKO

IMEIME(KITANA)(KITANA)

@AK@AKARTINARTIN

JU@NOAFRIJU@NOAFRI-KANSKA-KANSKA

REPUBLIKAREPUBLIKA

TURPIJATURPIJAVIDVID

LISTO-LISTO-PADNOPADNODRVODRVO

POLU-POLU-SKAPOCENSKAPOCEN

KAMENKAMENCINKCINK

GIJOMGIJOMAPOLINERAPOLINERNAPLAT. NANAPLAT. NAPAZARI[NAPAZARI[NA

TAKSATAKSA

AVTOZNAKAVTOZNAKZAZA

JAMAJKAJAMAJKAGUSTAGUSTA

PLUKANKAPLUKANKA

@IVOTNO@IVOTNOSO BOCKISO BOCKI^OVEK SO^OVEK SO

SLABASLABAMUSKULAT.MUSKULAT.

KOSTRE-KOSTRE-[EWE[EWE

BOG NABOG NAPLODNOSTAPLODNOSTA

KAJKAJFENI].FENI].IZVIKIZVIK

ETALONETALONALBERTALBERT

AJN[TAJNAJN[TAJN

SOPRUGSOPRUGANIANI

@IRARDO@IRARDO

AMADEOAMADEOAVOGADROAVOGADRO

ANITAANITAEKBERGEKBERG

VOLTVOLTG.A.G.A.

[VAJ. ART.[VAJ. ART.MARIJAMARIJA

ME\UNAR.ME\UNAR.VOZDUHOP.VOZDUHOP.

SOJUZSOJUZ

AMER.AMER.ARTISTARTIST

EROLEROLSLADOKSLADOK

VLADARVLADARVOVO

BANOVINABANOVINA

BOJA ZABOJA ZAKOSAKOSA

GRAD VOGRAD VOFRANCIJAFRANCIJA

EZERO VOEZERO VOFRANCIJAFRANCIJA

@AK@AKARTINARTIN

VE[TA^KAVE[TA^KAKO@AKO@A

AVTOZNAKAVTOZNAKZA OGULINZA OGULIN

“IBIDEM““IBIDEM“AVTOZNAKAVTOZNAK

ZAZASARAEVOSARAEVO

VIDVID@ITNO@ITNO

RASTENIERASTENIEOREGONOREGON

U.U.@ITEL NA@ITEL NASLOVA^KASLOVA^KA

ENERGIJAENERGIJAVODO-VODO-ZEMNOZEMNO

@IVOTNO@IVOTNO

PRVATA IPRVATA I18-BUKVA18-BUKVA

FRAN.FRAN.RE@ISERRE@ISER

RO@ERO@E

INTERNAINTERNA--CIONALNACIONALNA

MANE-MANE-KENKAKENKA

VID LIST.VID LIST.DRVODRVO

INIC. NAINIC. NAARTISKATAARTISKATAIVKOVSKA IVKOVSKA

LI^. ODLI^. ODASIRSKITEASIRSKITEPRIKAZNIPRIKAZNI

ISKRAISKRA

TUR. TUR. IST.IST.NEVIZADENEVIZADE

VIDVIDPERUANSPERUANS--KA LAMAKA LAMA

SKANDISKANDI PA\AWEPA\AWE “OPUS“OPUSCITATUM“CITATUM“

KO[ARKARKO[ARKAROD NBAOD NBA SKANDISKANDI

DENARDENAR

NA[NA[NARODENNARODEN

HEROJHEROJMIR^EMIR^E

SVE[TENIKSVE[TENIK

RUSKIRUSKIATLETI^ARATLETI^ARNIKOLAJNIKOLAJ

MAKE-MAKE-DONSKIDONSKI

FUDBALERFUDBALER^EDO^EDO

PRVATAPRVATABUKVA ODBUKVA ODAZBUKATAAZBUKATA

INIC. NAINIC. NAARTISTOTARTISTOT

@E@OVSKI@E@OVSKI

SKANDI

PORANE[EPORANE[ENN AVTOMOAVTOMO--

BILISTBILISTMAJKMAJKBORBOR

STRU^WAK ZASTRU^WAK ZAEKOLOGIJAEKOLOGIJA

VID MAJMUNVID MAJMUN

AFIRMAAFIRMA--CIJACIJA

ANTI^KIANTI^KIGRAD VOGRAD VO

MALAMALAAZIJAAZIJA

VIDICI PENZIONERplus fevruari 201116

Vo Kumanovo se odr`a Novogo-di{na zabavno-sportska ve-~er na koja prisustvuva pret-

stavnici na SZPM, penzioneri odzbratimenoto zdru`enie Gazi Babaod Skopje, od Kriva Palanka, Kra-tovo, Probi{tip, Sveti Nikole igradona~alnikot na op{tina Kuma-novo Zoran Damjanovski koj ja po-fali sestranata aktivnost nazdru`enieto i dobrata sorabotkaso lokalnata samoup-rava.

Sekretarot na Soju-zot na Zdru`enijatana penzionerite naMakedonija DragiArgirovski vo obra-}aweto go potvrdi vi-sokiot rejting {to goima Kumanovskotozdru`enie vo Make-donija. Za primer goiznese podatokot zaizvonredniot nastapna folkloristite i pea~ite na de-setiot Evropski festival na Treto`ivotno doba vo Qubqana. Na ovojfestival kumanovskite penzionerise pretstavija vo svetlo izdanie,so {to ja opravdaa doverbata dabidat pretstavnici na penzioneri-te na Makedonija. Argirovski so po-falni zborovi se iska`a i za spor-tistite, koi kontinuirano se nao|a-at na ~elno mesto vo Makedonija.

So prigodni zborovi za posti-gawata na kumanovskite penzione-ri-sportisti se obrati QubicaKuzmanovska, pretsedatel na Ko-misijata za sport i potpretsedatelna zdru`enieto na penzionerite.Po kusiot osvrt, {to go napravi zapostigawata vo 2010 godina beaproglasenii najuspe{nite sportis-ti vo godinata {to izmina. Slavi-ca Lamba{a, osvojuva~ na srebrena

medal vo dvoboj be{e proglasena zasportist na godinata na zdru`enie-to. Priznanieto za sportist na go-dinata od Op{tinski sojuz na spor-tovi na Kumanovo go dobi BrankoPo~u~a. Osum godini po red toj eneprikosnoven vo frlawe na |ulena site natprevari na koi u~estvu-va{e.

Na nositelite na medali: Pan~eLevkov, Tomislav Panevski, Alek-

sandar Efremovski i Elena Apos-tolovska im bea vra~eni diplomi.Priznanijata im gi vra~i pretseda-telot na Komisijata za sportZdravko Petkovski. Za najdobarmentor na natprevaruva~ite voatletskite disciplini be{e prog-lasen Milorad Ivanovski. Zauspe{no sproveduvawe na spor-tskite natprevari priznanija imbea dodeleni na Novko Petru{ev-ski, \or|i Dimitrovski, MilisavSerafimovski, Rusomir Janevski ina Qubica Kuzmanovska.

Na pretsedatelot na Zdru`enie-to Traj~a Jankovski, vo ovaa sve-~ena prilika, mu be{e dodelenaposebna blagodarnica vo znak napriznanie za dolgogodi{niot pri-dones vo razvojot na sportskiot`ivot na penzionerite.

S. Nikolovski

Kumanovo

Zabavno sportska ve~er

Na 12 fevruari na Motelot navele{ko kraj Veles po 16pat se odr`a kulturno-hu-

manitarnata manifestacija"Blakcata na baba”. Na samatamanifestacija zemaa u~estvo17 aktivi na `eni penzioner-ki od celata na{a Republika.So vidno zadovostvo `enitepenzionerki prezentiraa sta-rinski blaga od svoite kra-i{ta, ostaveni kako amanet odpostarite generacii. Taka mo-`e{e da se vidat, a i probaattopenite i suvi blakca koi sepodgotvuvaat vo na{eto sekoj-dnevie.

Za zna~eweto na ovaa tradicijagovore{e Qubomir \or|iev, sek-

retar na Zdru`enieto i Nedelka\or|ieva, pretsedatelka naAktivot na `eni - penzionerki.

Na sve~enosta prisutvuva{e ipretsedtelot na Sojuzot na penzi-

onerite na Makedonija Du{ko[urbanovski koj toplo ja pozdra-vi ovaa manifestacija i gradona-~alnikot na op{tina Veles, Go-ran Petrov, koj od imeto naop{tinata izdvoi 10.000 denariza pomo{ na ~etiri mese~niotKristijan Ne{ov od Veles, za ko-go bea nameneti i sobranitesredstva od samata manifesta-cija.

"Od imeto na Kristijan i nego-voto semejstvo be{e pro~itana ijavna blagodarnost so koja be{epora~ano do samite penzioneri:dobrinata da bide vratena sodobrina, da imaat dobro zdravjei ispolnet penzinerski `ivot.

B. ]ulafkova

Vo Veles

"Blakcata na baba# tradicija koja prodol`uva

Sonce koga gree, koga e obla~no ikoga do`dec rosi penzioner podmi{ka {ahovska garnitura nosi.

Vo gradskiot park na drvena klupasedi i na {ahovskata tabla crno-be-li figuri redi.

Strplivo o~ekuva poznatiot pro-tivnik da dojde i so {ahovskite fi-guri vo `estok napad pak da pojde.

Igrata otpo~nuva se odviva kombi-nirano i poleka vremeto si minuvakrajot na zavr{nicata e do~ekan.

Okolu igra~ite mnogubrojni pri-sutni posmatra~i od ista fela, so

komentari i diskusii atmosferata eprijatna i vesela.

Vremeto minuva na na{iot penzio-ner, po~nuva da dreme zatoa na pro-tivnikot mu predlaga miroqubivoremi.

Igrata i dru`eweto e zavr{eno,podgotven e da si odi doma, ostatokotna denot da go zavr{i so gledawe naTV programa.

Utre e nov den }e prodol`i {ahov-skata igra i prijatno dru`ewe.

[ahot za penzionerot pretstavuvaaktivno fizi~ko i mentalno dvi-`ewe.

\oko Denkovskipenzioner od "Centar# - Skopje

[ah i dru`ewe

Penzionerite od Aerodrom,"Kisela Voda” - Skopje imaatpove}e programski aktivnos-

ti. Edna od oblastite na ovieaktivnosti ja opfa}a kulturata izabavata. Na ovoj na~in tie prodol-`uvaat so "aktivno stareewe” i so-cijalna vklu~enost i posle penzio-niraweto. Vospostaven e nov pro-ekt, koj go pokrenaa Ilija Gligo-rov, pretsedatel na ogranokot iSlobodanka Nikolovska koja e ra-kovoditel na Sekcijata na qubite-lite na umetnosta so kreativnoizrazuvawe i rakotvorewe. Novatasekcija }e funkcionira vo ramkitena Aktivot na `enite penzionerki,a oblast na interes se: aran`i-rawe, ukrasi, pletewe, vezewe,tkaewe, {iewe, tapiserii, gobleni,nakit, bi`uterija, crtawe (grafit,

tu{, kreda, pastel), slikawe (akva-rel, tempera, monotipija), dekora-tivno slikarstvo (linorez, drvorez,pafti), keramika, predmeti od tka-enini i konci, semiwa i sli~no. Ne-odamna ovaa sekcija organizira{eizlo`ba na rakotvorbi od penzio-nerite. Odzivot na izlo`bata o~e-kuvano be{e mnogubroen. Na ovaaizlo`ba najbrojni bea vezenite ipletenite ukrasni predmeti. Golemvpe~atok ostavija predmetite izra-boteni so posebna tehnika za upot-reba na monistra, a vpe~atlivi beai narodnite nosii so~uvani mnogugodini. Ja zapra{avme Violeta Ku-seva, edna od izlaga~ite so najgo-lem broj eksponati, za vpe~atociteod organizacijata na izlo`bata."Mnogu me izraduva mo`nosta daizlo`am del od mojata mnogugodi{-

na naporna rabota. Izlo`bata ne-ma{e proda`en karakter, ama menetoa i ne mi be{e va`no, bitno e de-ka se dru`evme i ja izlo`uvavmeumetnosta na na{ite rakotvorbi”

I.G.

Izlo`ba na rakotvorbi od penzionerite od Aerodrom

[eeseti~etiri go-di{niot Dimi-tar Velkov-Mar-

jana, penzioner od Ko~a-ni e verojatno edinstvenvo Makedonija koj imadaruvano 165 pati krv,{to spored evidencijatana Republi~kiot zavodza transfuziologija odSkopje, prestavuva apso-luten rekorder na ovieprostori. Marjanata da-ritel stanal na 17 godini, vo da-le~nata 1963 godina, koga Skopjebe{e pogodeno od katastrofalniotzemjotres, a se zarekol deka krv }edaruva kako dete vo Bolnicata vo[tip koga bil na operacija od slepocrevo.

- Be{e 1960 godina koga vo bes-vesna sostojba bev donesen vo Medi-cinskiot centar vo [tip. Toga{ mibe{e potrebna krv, koja ja dadoa moirodnini i prijateli. Se rabote{eza prsnato slepo crevo, pa, si rekovkoga tie mi go spasija `ivotot zo{tojas da ne im gi spasuvam `ivotite natie {to im e potrebna mojata krv.

Dali se se}avate na nekoj posebenmoment od dolgogodi{noto daru-vawe?

- Ima mnogu, no sepak bi go izdvo-il onoj vo [tip, koga na natprevarot

Bregalnica - Osogovo seodlu~uva{e dali nie ili[tipjani }e vlezat voMFL, no na poluvremetona razglas javija koj imakrvna grupa AB - pozitivda se javi pod hitno vomedicinskiot centar.Vedna{ otidov, za menene be{e va`en rezulta-tot, tuku faktot dekamo`am da mu go spasam`ivotot na onoj za kogo

be{e nameneta mojata krv. Bev pres-re}en koga razbrav deka ~ovekotostanal `iv.

Za svojata humanost Dimitar Vel-kov gi ima dobieno site priznanijaod Op{tinata.

Na krajot od razgovorot Velkov nire~e deka i posle ~etiriesetise-dumgodi{niot krvodaritelen sta`nema da se povle~e. Krv }e daruva sedodeka e vitalen i zdrav, a redovno}e zema u~estvo i vo sportskite nat-prevari na ZP na Ko~ani vo discip-lina teglewe ja`e.

Posle tolku mnogu pati daruvanakrv, za ovoj human ~ovek nagrada }eprestavuva i ispra}awe na besplat-no bawsko lekuvawe vo edna od mno-gubrojnite lekoviti bawi vo Make-donija, no nekoj mora i treba da seseti ?! S. Arsov

17 Mart - Den na krvodaritelstvoto na Crveniot krst

Po 165-ti pat spasuva ne~ij `ivot

Sredbata so Jovan Tu{evski ne be{e voobi~aena istrogo planirana. Re~isi sekojdnevno se sre}a-vavme i razgovaravme.Toj e penzioner, porane{en

profesionalen igraorec-peja~, dolgogodi{en ~len naAnsamblot za narodni pesni i ora "Tanec”,kade go pominal celiot svoj raboten vek.Obi~en ~ovek, koj nemo`e da se izdvoi oddrugite lu|e, no poln so elan i `elba seko-ga{ da zaigra i zapee. I tuka }e svatitedeka negoviot `ivoten pat e poinakov oddrugite. Ednakvo zadovolen koga go igra"Te{koto”, a koga }e dojde na red "Dra~ev-ka” spremen e i za "Osogovka”. Oroto veli,go voshituva, budi vo nego strast i mu po-maga da gi poka`e svoite emocii. Koga ima-te takov sogovornik, koj ima so {to da sepofali, koj `ivotot go nau~il da se spra-vuva so mnogu predizvici i uspe{no da gisovladuva problemite, toga{ nema pre~kakako }e se odviva razgovorot, posebno koga }e mu sespomne oroto, pesnata, muzikata.

- Na po~etokot nemav nitu kondicija, nitu pak igra~-ka logika, no bev poln so merak i `elba, a oroto pok-renuva{e se vo mene, - objasnuva profesionalniotigraorec- penzioner Tu{evski, prisetuvajki se za naj-svetlite momenti i najgolemite `ivotni radosti niz

koi pominuval vo karierata, a za koi neodminlivo sakada si pripomne. No nema da bide ~udo ako preku den ilidocna poru~ek go sretnete kako {eta vo svoeto maalo,tivko potpevnuvajki nekoja izvorna narodna pesna, sva-}ajki go toa {etawe kako del od `ivotot za oddr`u-vawe na kondicija i preporaka kon penzionerite zazdrav i dolg `ivot.

Razgovorot so Jovan ne mo`e da pomineako so neizmerna qubov ne zboruva za svo-eto rodno mesto, najubavoto na svetot- ka-ko {to veli, seloto Rusinovo, vo blizinana Berovo. No `elbata, merakot, profesi-jata go ottrgnale od nego.

- Po zavr{uvawe na srednoto obrazova-nie, mi se ostvari mojata dolgogodi{na`elba, mojot son stana vistina. Po ednaaudicija bev primen vo Ansamblot za na-rodni pesni i ora "Tanec” i taka `elbatami stana profesija. Celiot moj triesetgo-di{en raboten vek go pominav so oroto ipesnata. Postepeno se nadograduvav, nav-leguvav vo su{tinata na oroto i sekoga{

otkrivav ne{to novo i novo. Duri i denes, posle dvana-eset godini otkako zaminav vo penzija, gi prou~uvamorata i otkrivam novi sodr`ini i novi predizvici. Se-ga sum sloboden, penzionerski mo`am da go ostvaramona {to go sakam, prou~uvaweto na oroto.

Na krajot da mu posakame ubavi penzionerski denovi.V. Pa~emski

Vqubenik vo oroto

Po povod novogo-di{nite prazni-ci, Aktivot na

`eni penzionerki priZdru`enieto na penzi-onerite od op{tiniteOhrid i Debrca, go po-seti Gerontolo{kotoodelenie pri Op{tatabolnica Ohrid. Pri po-setata, penzionerkite na pacientite, im vra~ija skromni podaro-ci i doma{ni specijaliteti.

Od imeto na personalot i pacientite, se zablagodari na~al-nikot na Internoto oddelenie pri Op{tata bolnica Ohrid dok-tor Sa{o Vasileski, koj re~e deka pacientite se smesteni vodobri prostorni uslovi, deka personalot dava maksimum od sebeza {to podobar prestoj i nega na {titenicite vo Gerijatriskotooddelenie.

K.S.

Poseta na gerijatriskotooddelenie

Vistina,baram vistina.Samo lagi i izmamipostojano slu{am.Prodol`etejas se naviknavposakuvam vnimaniene me zabele`uvate.Ako prodol`etemalku qubovod vas baram.Usnite va{isakam bakne`da mi daratGledam ironi~nanasmevka

Ako prodol`eteJas ve sakamvo moeto srce

qubov za vasve~no }e postoi.

Men~a Delovapenzionerka od

Kavadarci

Vistina